• Najdi
  • 1
  • od 9
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sklep II DoR 183/2019
    30.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VS00024612
    ZPP člen 105a. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 8, 18, 18/5, 19, 21, 34a, 34a/1, 34a/3, 341/7.
    sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločitve - pobotni ugovor - razveljavitev sodbe
    Z vidika odmere sodne takse zadošča že ugotovitev o tem, kaj toženec izpodbija in kolikšna je sporna vrednost tega izpodbijanega dela. Postopek za odmero sodne takse ni namenjen meritorni presoji utemeljenosti toženčevih navedb, zato bi bila v tej fazi preuranjena vsebinska presoja njegovih očitkov; vključno s tem, ali je prišlo do (ne)pravilnosti pri presoji ugovora o že razsojeni stvari oziroma glede (ne)zakonitosti ugotovljene terjatve. Stranka se sama avtonomno odloča, v kolikšnem obsegu bo uveljavljala vložena pravna sredstva, zato je sodišče tudi v tej zadevi vezano na toženčeve navedbe in očitke, kot jih je podal v predlogu za dopustitev revizije; in to ne glede na njihovo morebitno (ne)smiselnost, (ne)razumnost ali (ne)utemeljenost.
  • 2.
    VSRS Sklep II DoR 56/2019
    30.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00034196
    ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - procesne predpostavke za tožbo - pravni interes
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišč nižjih stopenj glede procesnih predpostavk za vodenje pravde.
  • 3.
    VSRS Sklep II Ips 46/2019
    30.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00025100
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPP člen 243, 339, 339/2-8. URS člen 22.
    povrnitev škode - medicinska napaka (zdravniška napaka) - porod - dokazovanje - dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic
    Sodišče mora dokaz z izvedencem izpeljati na način, ki ne pušča nobenega dvoma glede možnosti prizadetega, da izvedensko mnenje, o katerem dvomi, učinkovito preizkusi, tako z vidika popolnosti izvida kot tudi z vidika strokovne utemeljenosti mnenja.

    Sodišče druge stopnje ima sicer prav, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navedlo, da so bakterije, kadar organizem ne reagira na antibiotično terapijo, povzročitelji sepse ne glede na vsebino maternice. Vendar tožnica že ves čas opozarja, da za takšno ugotovitev ni podlage v izdelanem izvedenskem mnenju. Glede na v 17. točki povzeta pojasnila izvedenke na naroku, je namreč utemeljen ugovor tožnice, da iz njih ne izhaja jasna ocena, da bi zato, ker tožničin organizem ni odreagiral na antibiotično terapijo, bakterije v vsakem primeru same zase povzročile sepso, ne glede na to, ali je bila v maternici zaostala posteljica.
  • 4.
    VSRS Sodba II Ips 37/2018
    30.5.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00026396
    OZ člen 7, 70, 72, 72/1, 72/2, 73, 78, 78/1, 92, 525, 995. ZGD-1 člen 3, 5, 32, 35, 35/1, 35/3. ZPPVS člen 7. BHSPV člen 2.
    premoženje Katoliške cerkve - kanonsko pravo - civilnopravno razmerje - veljavnost pravnega posla - prodajna pogodba - prodaja delnic - odstop terjatve (cesija) - zastopanje - zakoniti zastopnik - omejitev zastopanja - pooblaščenec - prekoračitev pooblastila - prokura - pristojnosti nadškofa - posel izrednega upravljanja - odobritev pravnega posla - Sveti sedež - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravic
    S kanonskim pravom določene omejitve zastopnika so bistvene za presojo obstoja pravnega razmerja med tožnico in tožencem, saj pomenijo temelj veljavnega zastopanja in so za zastopnika tožnice zavezujoče. Veljavnost pogodbe se zato presoja po določbah OZ, kanonsko pravo pa je treba upoštevati v okviru presoje upravičenja za zastopanje, ki pomeni nujno predpostavko za to, da bi izjave volje, ki jih v imenu zastopanega daje oziroma sprejema zastopnik, neposredno učinkovale za zastopanega.

    Ravnanje, s katerim tožnica zahteva plačilo obveznosti na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena v bistveno enakih okoliščinah kot cesijska pogodba, ki ji je v škodo, zato njene veljavnosti ne priznava, pomeni kršitev načela vestnosti in poštenja ter zlorabo pravic, ki je prepovedana (7. člen OZ).
  • 5.
    VSRS Sodba II Ips 46/2018
    30.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VS00032955
    OZ člen 3, 15. ZSV člen 100, 100/1. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 6, 6/1, 6/3. ZPP člen 380, 380/1.
    institucionalno varstvo - domska oskrba - stroški mesečne nege in oskrbe - plačilo stroškov - doplačilo - pogodbena avtonomija - pogodbena volja - formularna izjava - nejasna določila - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe - dopuščena revizija

    Iz socialnovarstvenih predpisov izhaja, da mora zavod v oskrbo sprejeti tudi osebe, ki nimajo zagotovljenega financiranja, plačilo oziroma njegova oprostitev pa se ureja prek centra za socialno delo. Storitev institucionalnega varstva so po ZSV dolžni v prvi vrsti plačati upravičenci, šele za njimi ostali zavezanci. Tretje osebe pa lahko v skladu s pogodbeno avtonomijo z zavodom sklenejo dogovor, da bodo (do)plačevale oskrbnino.

  • 6.
    VSRS Sklep II Ips 242/2018, enako tudi VSRS Sklep II Ips 125/2019, VSRS Sklep II Ips 90/2019
    30.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00025098
    ZPP člen 367, 367/1, 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 132.
    revizija - procesna predpostavka - vložitev predloga za dopustitev revizije - direktna revizija - zavrženje revizije
    Toženka je po pooblaščencu vložila revizijo, ki brez predhodne dopustitve ni dovoljena, zato jo je treba zavreči. Stranka lahko zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vloži revizijo le, če je bila ta najprej dopuščena s sklepom Vrhovnega sodišča. Sklep o dopustitvi revizije je tako procesna predpostavka za njeno vložitev.
  • 7.
    VSRS Sklep II Ips 25/2019
    30.5.2019
    ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00024489
    OZ člen 133, 133/3. SPZ člen 75.
    sosedsko pravo - okrnitev pogleda/razgleda - imisije - krajevno običajna meja imisij - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodnina - praktična konkordanca - splošno koristna dejavnost - dopuščena revizija

    Tožnika v tej pravdi zahtevata plačilo odškodnine za premoženjsko škodo. Ta naj bi jima nastala z okrnitvijo razgleda. Pred gradnjo blokov sta imela pogled na veduto Novega mesta, ki jo objema meander reke Krke. Sedaj tega razgleda več nimata, njuna nepremičnina pa je zaradi tega manj vredna.

    Nižji sodišči sta odločitev utemeljili na pravni podlagi iz tretjega odstavka 133. člena OZ. Ta določa, da je v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega običajne meje.

    V konkretnem primeru glede okrnitve razgleda pravni standard preseganja običajne meje ni bil materialnopravno pravilno zapolnjen že zato, ker sta nižji sodišči merilo preseganja običajnih mej vtkali v napačno materialnopravno pravilo.

    Česar nižji sodišči nista storili, a bi morali, je uravnotežiti lastninski pravici pravdnih strank z metodo praktične konkordance. Šele če bi uporaba te metode dala odgovor, da je bilo v lastninsko pravico tožeče stranke (zaradi uresničevanja lastninske pravice tožene stranke) poseženo prekomerno (nesorazmerno), bi šlo za protipravnost posega, kar je – ker pač ne gre za položaj iz tretjega odstavka 133. člena OZ, osrednjega pomena.

  • 8.
    VSRS Sodba I Ips 4680/2016
    30.5.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00026737
    KZ-1 člen 228, 228/1.. ZPSPP člen 12, 12/2.
    obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - alternativna dispozicija - preslepitveni namen - najemno razmerje - trajanje najemne pogodbe - najem poslovne stavbe in poslovnih prostorov
    Bistvo teorije o realizaciji je, da je bila pogodba sklenjena, četudi ne na predpisan način. Z izpolnitvijo pogodbe, njeno realizacijo, je razmerje med strankama stabilizirano, dosežen pa je tudi namen obvezno predpisane pogodbene oblike – varstvo strank pred nepremišljenostjo pri sklepanju pogodb. Na takšen način pogodba, kljub pomanjkanju obvezne pisne oblike, konvalidira in ostane v veljavi.

    Kaznivo dejanje poslovne goljufije je mogoče storiti na dva alternativno določena izvršitvena načina in sicer s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene. Oba izvršitvena načina tega kaznivega dejanja se med seboj dopolnjujeta, saj lahko storilec s svojim ravnanjem hkrati lažnivo prikazuje dejanske okoliščine in prikrije dejanske okoliščine, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.
  • 9.
    VSRS Sodba I Up 65/2019
    29.5.2019
    DAVKI - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00024273
    ZUS-1 člen 51, 51/1, 59, 59/1, 60, 75, 75/. ZMZ člen 75, 75/1. ZMZ-1 člen 20.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovljeni postopek pred sodiščem - neizvedba glavne obravnave - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - opredelitev do navedb stranke - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - dejansko stanje v upravnem postopku - politično prepričanje kot razlog preganjanja
    Materialnopravna presoja sodišča prve stopnje je v bistvenem oprta na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku. V takem primeru pa ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Presoja Vrhovnega sodišča v pritožbenem postopku se namreč omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe upravnega sodišča, zato je upravni akt v to presojo vključen le posredno (ker je bil predmet presoje sodišča prve stopnje) in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu. Upoštevaje navedeno je na podlagi pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prvostopenjski sodbi (prvi odstavek 75. člena ZUS-1) predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje (in ne dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka v postopku izdaje upravnega akta). Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tako ni dopusten.
  • 10.
    VSRS Sklep I Up 72/2019
    29.5.2019
    BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI SPOR
    VS00024696
    ZUS-1 člen 23, 28, 28/1.
    zavrženje tožbe kot prepozne - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - vročitev pooblaščencu in vročitev stranki - vročitev nepooblaščeni osebi - ugoditev pritožbi
    Odvetnika sta bila določena za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči pritožnici v konkretnem kazenskem postopku. V tem postopku sta torej lahko delovala kot strankina pooblaščenca, kar pa ne pomeni, da sta s tem pridobila oziroma imela pooblastilo za zastopanje pritožnice v upravnem postopku izdaje izpodbijane odločbe, na podlagi katere sta bila eden razrešen drug pa postavljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Zato je za presojo pravočasnosti vložene tožbe ključno, kdaj je bila odločba vročena pritožnici in ne odvetnikoma, ki v tem postopku nista nastopala kot pooblaščenca.
  • 11.
    VSRS Sklep X DoR 302/2018-3
    29.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00024275
    SZ-1 člen 90, 90/2, 90/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 30.
    dopuščena revizija - najem neprofitnega stanovanja - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - dohodkovni in premoženjski cenzus
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali najemodajalec, ki na podlagi prvega odstavka 30. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem lahko vsakih pet let preveri, ali najemnik in uporabniki neprofitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja, lahko preverja tudi izpolnjevanje premoženjskih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja, pri čimer je dohodkovni pogoj določen s podzakonskih predpisom in ne z zakonom?
  • 12.
    VSRS Sklep X DoR 78/2019-3
    29.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00024698
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6.
    nepopoln predlog za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu je namreč zgolj navajal, da naj bi sodišče kršilo določbe 122. člena ZPP-E ter drugega odstavka 214. in 318. člena ZPP, pri tem pa ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornih pravnih vprašanj, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče. Prav tako so izostale navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
  • 13.
    VSRS Sklep I Up 81/2018
    29.5.2019
    UPRAVNI SPOR
    VS00024268
    ZUS-1 člen 5, 5/4. ZUPUDPP člen 3, 3/1, 3/2. Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj - Koper do priključka Velenje jug (2017) člen 17.
    akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - uredba o državnem prostorskem načrtu - Uredba kot posamični akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
    Za presojo, ali državni prostorski načrt ureja posamična razmerja z učinkom upravnega akta, je treba ugotoviti, ali posamezna norma tega akta neposredno vpliva na pravni položaj določene osebe, torej ali sprememba (omejitev, izguba pravice itd.) nastopi neposredno na njeni podlagi in le enkratno v konkretnem življenjskem primeru. Navedeno pa samo po sebi vključuje tudi presojo, ali določene osebe norma zadeva posamično (individualno), torej ali učinkuje zgolj na določen krog oseb. Opisane presoje sodišče prve stopnje ni opravilo, čeprav iz izpodbijane sodbe in tožbe, ki se nahaja v sodnem spisu, izhaja, da so pritožniki že v tožbi navajali razloge, zaradi katerih naj bi 17. člen izpodbijane Uredbe urejal posamična razmerja.
  • 14.
    VSRS Sklep I Up 213/2018
    29.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00023679
    ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 73, 73/5.
    zahteva za izločitev sodnika - izločitev višjega sodnika - pravica do nepristranskega sodnika - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov - ista zadeva - videz nepristranskosti
    V obravnavanem primeru ne gre za izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP, saj je pravdna zadeva, na katero se tožnik sklicuje, tekla pred okrajnim sodiščem in med drugimi strankami kot ta upravni spor, zato ne gre za sojenje v isti zadevi.

    Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. Običajno gre za okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene izvensodne povezave sodnika s predmetom spora ali stranko, kot so na primer prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev. Tožnik z zahtevo za izločitev višje sodnice v upravnem sporu z vsebinskim polemiziranjem z odločitvijo v drugem postopku ne more uspeti. Postopkovne kršitve ali tam sprejeta materialnopravna stališča, ki naj bi bila po njegovo zmotna, je (bilo) mogoče izpodbijati z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.

    Negativna odločitev za stranko v drugem postopku (kar ni primer v obravnavani zadevi, ker pritožnik v tistem drugem postopku niti ni bil stranka) sama zase še ne more pomeniti sodničine pristranskosti, niti vzbuditi dvoma v njeno nepristranskost.
  • 15.
    VSRS Sklep I Up 8/2019, enako tudi VSRS Sklep I Up 167/2019
    29.5.2019
    UPRAVNI SPOR
    VS00025644
    ZUS-1 člen 22, 22/1, 82, 82/1.
    stroški upravnega spora - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - nedovoljena pritožba - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba) - zavrženje pritožbe
    Ker 82. člen ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb. Posledično sklicevanje na ureditev v drugih zakonih, ki takšne pritožbe dopuščajo, ni mogoče. Do takšnega razumevanja navedene določbe ZUS-1 vodi tako jezikovna razlaga, ki kaže na to, da je pritožba dovoljena le v primerih, predvidenih v ZUS-1, kot tudi teleološka razlaga po namenu zakona, saj je dostop do Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi dopuščen le v najbolj utemeljenih primerih.
  • 16.
    VSRS Sklep I Up 98/2018
    29.5.2019
    UPRAVNI SPOR
    VS00023659
    ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229, 260, 260-9.
    tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija za tožbo v upravnem sporu - položaj stranke v upravnem postopku - zavrženje tožbe
    Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa sicer ima pravni interes za izid upravnega postopka in upravnega spora, mora za pridobitev položaja tožnika v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku. Če ta še ni končan, lahko tak položaj doseže s posebno zahtevo v skladu s 43. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan pa ima možnost obnove postopka po 9. točki 260. člena ZUP. Odločanje o tem vprašanju je v pristojnosti upravnega organa in hkrati predmet upravnega postopka, v katerem organ presodi, ali oseba, ki zahteva udeležbo (vročitev oziroma obnovo), izpolnjuje pogoje za udeležbo v postopku kot stranska udeleženka iz 43. člena ZUP.
  • 17.
    VSRS Sklep X DoR 11/2019-3
    29.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
    VS00023657
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - odmera komunalnega prispevka - program opremljanja - podlaga za odmero nadomestila - višina stroškov - strokovno mnenje
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali je na podlagi zahteve, vložene po uveljavitvi ZPNačrt, dopustno odmeriti komunalni prispevek, ne da bi občina imela program opremljanja zemljišč, sprejet na podlagi ZUreP-1 ali ZPNačrt, oziroma ali je dopustno pri posamični odmeri ugotavljati višino obračunskih stroškov komunalne opreme s strokovnim mnenjem?
  • 18.
    VSRS Sodba X Ips 335/2017
    29.5.2019
    DENACIONALIZACIJA
    VS00027294
    Dunajska konvencije o pravu mednarodnih pogodb (1969) člen 4, 31, 31/1, 31/3. ZDen člen 10, 10/2. ZPP člen 339, 339/2-14. URS člen 14.
    dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - denacionalizacija - odškodnina za podržavljene nepremičnine - odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - razlaga mednarodne pogodbe - odločba Ustavnega sodišča - ustavno načelo enakosti pred zakonom - sprememba pravnega stališča - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
    Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala. Vrhovno sodišče ne odstopa od stališča, da ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine v tuji državi, odstopa pa od razlage, da glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov ni pomembno, za katere vrste premoženja, se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino. Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno drugo premoženje, npr. nepremičnine. Določbe FIP in izvedbenih predpisov take razlage ne omogočajo, saj taka vsebina iz besedila njihovih določb ni razvidna, prav tako to ne izhaja iz predmeta in cilja, kot sta ga opredelili pogodbeni stranki FIP. Po navedenem torej pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, ni nujno pravica do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen v vsakem primeru odločanja o denacionalizaciji podržavljenega premoženja.
  • 19.
    VSRS Sklep X DoR 319/2018-3
    29.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAVAROVALNIŠTVO
    VS00023507
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZavar-1 člen 483, 483/11. Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) člen 58, 58-5.
    dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odprava odločbe in vrnitev organu prve stopnje - molk organa - nastop fikcije
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali in kdaj nastopi fikcija odobritve predlagane pridobitve kvalificiranega deleža iz 5. točke 58. člena Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) oziroma fikcija pozitivne odločbe iz enajstega odstavka 483. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), če je pravočasno izdana zavrnilna odločba v upravnem sporu odpravljena in mora pristojni organ ponovno odločiti o zahtevi?
  • 20.
    VSRS Sklep I Up 81/2019
    29.5.2019
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00024300
    ZUS-1 člen 13, 13/1-3, 75, 75/3, 77. ZPP člen 339, 339/2-1, 350, 350/2, 356. ZMZ-1 člen 6.
    mednarodna zaščita - ponovljeni postopek pred sodiščem - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku - nepravilna sestava sodišča - enostavno dejansko in pravno stanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom
    Sojenje po sodniku posamezniku v upravnem sporu je izjema od senatnega sojenja, ki jo je treba razlagati restriktivno, v korist senatnega sojenja.

    Kriterij "enostavnega dejanskega in pravnega stanja", ki ga ZUS-1 določa kot možen razlog za izjemo od senatnega sojenja predstavlja pravni standard, ki ga je treba napolniti (ustrezno obrazložiti) glede na konkretni primer.

    V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni ustrezno pojasnilo svoje odločitve o sojenju po sodniku posamezniku, prav tako pa je glede obseg obrazložitev sodbe, v sodbo povzetega ugotovljenega dejanskega stanja in dokaznih predlogov evidentno, da v zadevi ne gre za enostavno dejansko in pravno stanje.
  • 1
  • od 9
  • >
  • >>