zahteva za izločitev sodnika - izločitev višjega sodnika - pravica do nepristranskega sodnika - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov - ista zadeva - videz nepristranskosti
V obravnavanem primeru ne gre za izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP, saj je pravdna zadeva, na katero se tožnik sklicuje, tekla pred okrajnim sodiščem in med drugimi strankami kot ta upravni spor, zato ne gre za sojenje v isti zadevi.
Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. Običajno gre za okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene izvensodne povezave sodnika s predmetom spora ali stranko, kot so na primer prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev. Tožnik z zahtevo za izločitev višje sodnice v upravnem sporu z vsebinskim polemiziranjem z odločitvijo v drugem postopku ne more uspeti. Postopkovne kršitve ali tam sprejeta materialnopravna stališča, ki naj bi bila po njegovo zmotna, je (bilo) mogoče izpodbijati z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.
Negativna odločitev za stranko v drugem postopku (kar ni primer v obravnavani zadevi, ker pritožnik v tistem drugem postopku niti ni bil stranka) sama zase še ne more pomeniti sodničine pristranskosti, niti vzbuditi dvoma v njeno nepristranskost.
ZUS-1 člen 5, 5/4. ZUPUDPP člen 3, 3/1, 3/2. Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj - Koper do priključka Velenje jug (2017) člen 17.
akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - uredba o državnem prostorskem načrtu - Uredba kot posamični akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Za presojo, ali državni prostorski načrt ureja posamična razmerja z učinkom upravnega akta, je treba ugotoviti, ali posamezna norma tega akta neposredno vpliva na pravni položaj določene osebe, torej ali sprememba (omejitev, izguba pravice itd.) nastopi neposredno na njeni podlagi in le enkratno v konkretnem življenjskem primeru. Navedeno pa samo po sebi vključuje tudi presojo, ali določene osebe norma zadeva posamično (individualno), torej ali učinkuje zgolj na določen krog oseb. Opisane presoje sodišče prve stopnje ni opravilo, čeprav iz izpodbijane sodbe in tožbe, ki se nahaja v sodnem spisu, izhaja, da so pritožniki že v tožbi navajali razloge, zaradi katerih naj bi 17. člen izpodbijane Uredbe urejal posamična razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00024275
SZ-1 člen 90, 90/2, 90/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 30.
dopuščena revizija - najem neprofitnega stanovanja - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - dohodkovni in premoženjski cenzus
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali najemodajalec, ki na podlagi prvega odstavka 30. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem lahko vsakih pet let preveri, ali najemnik in uporabniki neprofitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja, lahko preverja tudi izpolnjevanje premoženjskih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja, pri čimer je dohodkovni pogoj določen s podzakonskih predpisom in ne z zakonom?
nepopoln predlog za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu je namreč zgolj navajal, da naj bi sodišče kršilo določbe 122. člena ZPP-E ter drugega odstavka 214. in 318. člena ZPP, pri tem pa ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornih pravnih vprašanj, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče. Prav tako so izostale navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
DAVKI - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00024273
ZUS-1 člen 51, 51/1, 59, 59/1, 60, 75, 75/. ZMZ člen 75, 75/1. ZMZ-1 člen 20.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovljeni postopek pred sodiščem - neizvedba glavne obravnave - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - opredelitev do navedb stranke - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - dejansko stanje v upravnem postopku - politično prepričanje kot razlog preganjanja
Materialnopravna presoja sodišča prve stopnje je v bistvenem oprta na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku. V takem primeru pa ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Presoja Vrhovnega sodišča v pritožbenem postopku se namreč omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe upravnega sodišča, zato je upravni akt v to presojo vključen le posredno (ker je bil predmet presoje sodišča prve stopnje) in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu. Upoštevaje navedeno je na podlagi pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prvostopenjski sodbi (prvi odstavek 75. člena ZUS-1) predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje (in ne dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka v postopku izdaje upravnega akta). Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tako ni dopusten.
zavrženje tožbe kot prepozne - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - vročitev pooblaščencu in vročitev stranki - vročitev nepooblaščeni osebi - ugoditev pritožbi
Odvetnika sta bila določena za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči pritožnici v konkretnem kazenskem postopku. V tem postopku sta torej lahko delovala kot strankina pooblaščenca, kar pa ne pomeni, da sta s tem pridobila oziroma imela pooblastilo za zastopanje pritožnice v upravnem postopku izdaje izpodbijane odločbe, na podlagi katere sta bila eden razrešen drug pa postavljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Zato je za presojo pravočasnosti vložene tožbe ključno, kdaj je bila odločba vročena pritožnici in ne odvetnikoma, ki v tem postopku nista nastopala kot pooblaščenca.
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - pomembno pravno vprašanje
Ni mogoče z zatrjevanjem kršitev določb postopka iz prvotnega kazenskega postopka, ki jih v njem obramba ni uveljavljavljala skozi zahtevo za varstvo zakonitosti, v obnovi postopka poseči v pravnomočno sodbo. Kršitve določb postopka namreč niso naštete med taksativno navedenimi razlogi za obnovo postopka, zato tudi ni mogoče odpirati pravnih vprašanj, ki se nanašajo na kršitve procesnih določil v prvotnem postopku. Drugačno stališče bi pomenilo, da bi možnost odpiranja tovrstnih pomembnih vprašanj po pravnomočno končanem kazenskem postopku omogočala uveljavljanje kršitev, ki so sicer zakonski razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
shranjevalna pogodba - hramba denarja - vrnitev denarja - pravila o dokaznem bremenu - procesno dokazno breme - dokazni standard - pretežna verjetnost - metodološki napotek proste dokazne ocene
V vsakem sporu materialno dokazno breme ves čas nosi tožnik, medtem ko se procesno dokazno breme (strankina dolžnost predlagati dokaz) med dokaznim postopkom med pravdnima strankama premešča. Stranka, ki nosi materialno dokazno breme, tako z uspešnim dokazom prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ta pa se bo z nasprotnimi dokazi trudila ovreči aktualni dokazni uspeh. Sodišče nato oceni, ali je bila pri tem uspešna ter svojo oceno tudi obrazloži. V konkretni pravdi med strankama ni bilo sporno, da je tožnica izročila revidentu denar v hrambo. Tako je bila pravilna ocena obeh sodišč, da je bilo procesno dokazno breme glede dejstva, ali je bil denar tožnici vrnjen, prenešeno na revidenta. Višje sodišče je tožencu dokazovanje celo olajšalo z znižanjem dokaznega standarda, vendar je odločilo, da svojih trditev ni uspel dokazati niti s stopnjo pretežne verjetnosti. Sodišče je v izpodbijani sodbi jasno ter prepričljivo argumentiralo svoje stališče, zakaj je bil revident pri tem neuspešen.
Ker je pritožbeno sodišče upoštevalo metodološke napotke iz 8. člena ZPP in pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu ter ustrezno znižalo dokazni standard, ni zagrešilo zatrjevanih procesnih kršitev določb pravdnega postopka. Glede na to, da je sodišče ravnalo v polju proste presoje in je svojo dokazno oceno razumno utemeljilo, prav tako ni utemeljeno revidentovo sklicevanje na kršitve Ustave.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninska (vindikacijska) tožba - pravica do posesti
Mestna občina je v IV. točki sklepa o določitvi športnih objektov občinskega pomena toženi zvezi športnih društev do pravnomočnosti odločitve o lastninjenju športnih objektov dovolila uporabo teh nepremičnin.
URS člen 29, 29-3, 31.. ZKP člen 10, 371, 371/11-9, 372, 372-3.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočno končan prekrškovni postopek - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - objektivna identiteta - ista zadeva (stvar) - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
Nastanek hude telesne poškodbe oziroma očitek, da je oškodovanec zaradi prejetega udarca utrpel takšno telesno poškodbo, da je bil zaradi tega začasno znatno oslabljen pomemben del njegovega telesa, je tisti ključni element (differentia specifica) v opisu kaznivega dejanja, ki ga opis prekrška ne vsebuje, saj zanj ne le, da ni bil pomemben, temveč v času odločanja o prekršku še ni bil znan. S tem je podana kvalitativna razlika med opisoma obeh ravnanj. Opis kaznivega dejanja vsebuje znake prekrška, poleg tega pa ima še zakonski znak (nastanek hude telesne poškodbe), ki je ključen za to kaznivo dejanje in ga opis prekrška ne vsebuje. V konkretnem primeru so tako dejstva, ki sta jih ugotovila prekrškovni organ in sodišče, v bistvenem delu različna in po navedenem je mogoč sklep, da pri prekršku oziroma pri kaznivem dejanju ne gre za isto stvar.
Pest je del roke, zato obsojenec pri opisu dejanja „udarec z roko“ ne bi mogel biti še enkrat obsojen za kaznivo dejanje z očitkom „udarec s pestjo“ (test res iudicata). Tako je med obtožbo in sodbo še vedno podana subjektivna in (problematizirana) objektivna identiteta.
Tožnik bi, če bi hotel uspeti v obravnavanem postopku, moral izkazati, da je že v delovnem sporu za plačilo odpravnine zatrjeval, da je do razrešitve prišlo brez utemeljenega razloga, s čimer bi si zagotovil možnost za uspeh revizije v delovnem sporu.
OZ člen 174, 179, 189. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina škode - izdatki za tujo pomoč in nego - začetek teka zamudnih obresti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je opis (še) postopkovno korekten, saj je treba abstraktni in konkretni opis brati v medsebojni povezavi, kar pa pokaže, da iz opisa v zadostni meri izhaja očitek, da je obsojenec kaznivo dejanje storil z namenom ustrahovati oškodovanko.
Sodišče mora v skladu z drugim odstavkom 355. člena ZKP vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje storiti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Po presoji Vrhovnega sodišča je takšna presoja v izpodbijani pravnomočni sodbi izostala. Vsaka od naštetih pomanjkljivosti sodbe, gledana sama zase, še ne bi narekovala razveljavitve, celovito gledano pa se izkaže, da v skupnem učinku kažejo, da je bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - otrok sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - veliko sodišče
Zgolj dejstvo, da je ena od strank zapuščinskega postopka hči ene od sodnic gospodarskega oddelka sodišča z velikim številom sodnikov, ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - nepristranskost sojenja - napake v postopku - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev procesnega prava
Med okoliščine, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, ne spadajo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Institut delegacije pristojnosti namreč ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo morebitnih takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in izredna) pravna sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Presoja očitanih procesnih nepravilnosti in predvidene zmotne ugotovitve dejanskega stranka ne moreta biti predmet obravnave v postopku za delegacijo pristojnosti.
KZ člen 112, 112/3, 112/4, 112/5.. ZKP člen 372, 372-3.. URS člen 27.
kršitev določb kazenskega zakona - zastaranje - zastaranje pregona - relativno zastaranje - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - novo kaznivo dejanje - pravnomočnost sodbe - domneva nedolžnosti
Sodišče mora s pravnomočno sodbo znotraj teka zastaralnega roka ugotoviti, da je obdolženec v tem času storil enako hudo ali hujše kaznivo dejanje in je šele to lahko podlaga za prekinitev teka zastaralnega roka. V nasprotnem bi se namreč zakonsko besedilo glasilo drugače. Predvsem pa takšni presoji pritrjuje ustavno priznana pravica do domneve nedolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00024552
ZPP člen 7, 181, 212, 243, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 50, 52, 533.
ugotovitev obstoja pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - darilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - dokazovanje z listinami - izvirna/originalna listina - kopija pogodbe - ponarejena listina - pristnost podpisa - ponarejen podpis - sorodstveno razmerje - dokazovanje z izvedencem grafologom - dopolnitev izvedenskega mnenja - popis spisa - vpogled stranke v postopku v sodni spis - fotokopiranje listin v spisu - manjkajoča listina v spisu - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - procesna jamstva - načelo enakosti orožij - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Očitek, da je podpis na sporni pogodbi ponarejen, pomeni enega od osrednjih obrambnih ugovorov toženke. Zato mora biti na ravni enakih možnosti obeh pravdnih strank upoštevna in raziskana tudi njena teza, da morda ponarejenega podpisa sploh ni več mogoče ločiti od njenega pravega podpisa. Sodišče bi tako moralo pretehtati tudi njene trditve, da je tožnica predhodno že ponaredila njen podpis in je bila v tem izurjena. Ugotovitev o pristnosti toženkinega podpisa na sporni darilni pogodbi bi bila lahko povsem drugače osvetljena, če bi se hkrati ugotovilo, da je bila tožnica s svojimi izurjenimi metodami ponarejanja sposobna proizvesti prav tak podpis, ki se kot pristen sicer pripisuje le toženki.
Poenostavljen je zaključek o tem, kakšen pomen ima za odločitev priloga B20, ki je kot domnevni izvirnik pogodbe izginila iz sodnega spisa. Protispisen je namreč osrednji zaključek sodišča druge stopnje, da toženka ni trdila, da predložena kopija ne ustreza originalu, in zato kršitve načela kontradiktornosti ni bilo. Nasprotno, toženka od samega začetka trdi, da je s strani tožnice zatrjevana sporna pogodba ponarejena, saj ne obstaja in toženki ni poznana niti ni bila z njo seznanjena, zato je tožnico pozvala na predložitev izvirnika. Ni razumno pričakovanje, da bi morala toženka poleg vsega drugega trditi še, da predložena kopija ne ustreza neobstoječi listini. Zanikanje pristnosti kopije je tako logično in nujno vsebovano v siceršnjem toženkinem vsesplošnem zanikanju obstoja sporne pogodbe. Manjkajoča priloga pa je pomembna z vidika razpravnega načela in procesnih jamstev pravdnih strank, zlasti njune pravice, da se izjavita o listinah, na katerih sloni razsodba.
ZKP člen 7, 11, 371, 371/1-3,371/1-11, 395, 395/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - jezik kazenskega postopka - jezik pisanj - pravica tujca do uporabe svojega jezika - nerazumljiv izrek - nerazumljiv opis - (ne)obrazloženost sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilno dejstvo
Sodišče pri ugotavljanju, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena formalna dokazna pravila. Samo zato, ker je sledilo oškodovancu, ki je poslovenil izrečene mu grožnje, in tega ni storila tolmačka za srbski jezik, še ni mogoče trditi, da je podana bistvena kršitev po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.