PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00024297
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 21, 27, 27/1-2, 27/2, 30, 30/2, 49, 49/1-3. ZPP člen 8.
mednarodna zaščita - odločanje v sporu polne jurisdikcije - priznan status begunca - preganjanje zaradi veroizpovedi - sprememba veroizpovedi - ugotovljeno drugačno dejansko stanje - nestrinjanje z dokazno oceno
Pritožnica uveljavlja predvsem pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki je v obravnavani zadevi dopusten, saj je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi sàmo ugotovilo dejansko stanje. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja se pojavlja predvsem v treh oblikah, kot zmotna dokazna ocena, kot zmotna uporaba pravil izkušenj ali uporaba napačnih oziroma na konkreten primer neuporabljivih izkustvenih pravil. Za utemeljitev katerekoli od teh oblik pa ne zadošča, da pritožnik navede le, katero dejstvo je zmotno ugotovljeno, temveč mora tudi argumentirati, zakaj naj bi bilo stališče sodišča o (ne)dokazanosti določenega dejstva nepravilno.
Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (2008) člen 15. ZUS-1 člen 5, 5/4. PZ člen 32, 32/3. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (2018) člen 4, 7.
akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - Uredba kot posamični akt - splošni ali posamični akt - koncesijski akt - koncesnina
Določbi 4. in 7. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču, nista akta izdana v obliki predpisa, ki urejata posamična razmerja in kot taka akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 2, 3, 3/1, 24, 24/2, 24/3. ZKme-1 člen 42, 42/2, 49, 53, 56. Uredba o spremembah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2015) člen 98, 99. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 64. URS člen 158.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - javni razpis - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - dvofazni postopek - pogoji za odobritev sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe - odprava odločbe organa prve stopnje - razvoj sodne prakse - sprememba pravnega stališča - kršitev materialnega prava - ugoditev reviziji
Odločitev o pravici do koriščenja sredstev do določene višine za odobreni projekt (nepovratnih sredstev iz naslova ukrepov LEADER v okviru programa razvoja podeželja 2007-2013, ki se sofinancirajo iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja) je odločitev o pravnem temelju zahtevka za izplačilo, torej odločitev o obstoju same pravice, ki pri vlagatelju ustvari upravičeno pričakovanje, da mu bo za naložbo v odobreni predmet podpore povrnjen vsaj del z izvedbo nastalih upravičenih stroškov. Ugotovitev o obstoju pravice na drugi strani utemeljuje dolžnost toženke, da sredstva izplača, če vlagatelj glede nastalih in uveljavljanih stroškov izpolni predpisane zahteve. Dejansko izplačani znesek sredstev pa je odvisen od rezultatov pregleda kasneje vloženega zahtevka za plačilo, med drugim od resničnosti navedenih izdatkov, nastalih z izvedbo odobrenega projekta, in preverjanja oziroma primerjave izvedenega projekta s tistim, za katerega je bil predložen in odobren zahtevek za podporo.
Odločanje o zahtevku za izplačilo že odobrenih sredstev ne vključuje preverjanje pogojev, ki se nanašajo na sprejemljivost projekta in so bili že predmet odločanja z odločbo o pravici do sredstev. Takšno odločanje bi bilo v nasprotju z institutom pravnomočnosti.
Če je toženka menila, da predloženi projekt, ki ga je potrdila z odločbo o pravici do sredstev, ne izpolnjuje vseh pogojev, bi morala najprej spremeniti pravnomočno odločbo po za to predvidenem postopku (drugi odstavek 42. člena ZKme-1), ne pa prek zavrnitve zahteve za izplačilo. Šele če bi spremenila omenjeno odločbo, tako da ne bi potrdila projekta, bi zaradi odpadle pravne podlage smela zavrniti izplačilo zahtevanih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAVAROVALNIŠTVO
VS00023664
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZavar-1 člen 558, 558/4.
dopuščena revizija - dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor - dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - upravljanje večstanovajskih stavb - glavna dejavnost - zavarovanje
Revizija se dopust glede vprašanja:
Ali je sklepanje zavarovanj za nepremičnine (za večstanovanjske stavbe) v neposredni zvezi z dejavnostjo upravljanja teh nepremičnin?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00023652
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZLS člen 33, 33/6. URS člen 44.
dopuščena revizija - razpis referenduma - sklep občinskega sveta - splošni ali posamični akt - sodelovanje občanov pri upravljanju javnih zadev - pristojnosti lokalnih skupnosti
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sklep občinskega sveta o razpisu svetovalnega referenduma šteti za posamičen akt iz šestega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi ali za splošni akt.
- Ali odprava sklepa o razpisu svetovalnega referenduma z vprašanjem "Ali ste za to, da se v Občini Ilirska Bistrica postavi sprejemno-registracijski center za migrante?" krši pravice občanov iz 44. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00023677
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 63, 63/2-3. ZUP člen 274.
dopuščena revizija - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev prvostopenjske odločbe - odločitev upravnega sodišča - dolžnost sodišča - kršitev materialnega prava - pravica stranke do izjave
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali lahko sodišče potrdi odločitev drugostopenjskega organa o razveljavitvi prvostopenjskega sklepa po nadzorstveni pravici iz drugih razlogov od tistih, ki so navedeni v izpodbijani odločbi (na podlagi 3. točke drugega odstavka 63. člena ZUS-1), pri čemer niti ne navede katera določba materialnega predpisa naj bi bila očitno kršena, predvsem pa stranki ne omogoči, da se o teh drugih razlogih izjavi?
shranjevalna pogodba - hramba denarja - vrnitev denarja - pravila o dokaznem bremenu - procesno dokazno breme - dokazni standard - pretežna verjetnost - metodološki napotek proste dokazne ocene
V vsakem sporu materialno dokazno breme ves čas nosi tožnik, medtem ko se procesno dokazno breme (strankina dolžnost predlagati dokaz) med dokaznim postopkom med pravdnima strankama premešča. Stranka, ki nosi materialno dokazno breme, tako z uspešnim dokazom prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ta pa se bo z nasprotnimi dokazi trudila ovreči aktualni dokazni uspeh. Sodišče nato oceni, ali je bila pri tem uspešna ter svojo oceno tudi obrazloži. V konkretni pravdi med strankama ni bilo sporno, da je tožnica izročila revidentu denar v hrambo. Tako je bila pravilna ocena obeh sodišč, da je bilo procesno dokazno breme glede dejstva, ali je bil denar tožnici vrnjen, prenešeno na revidenta. Višje sodišče je tožencu dokazovanje celo olajšalo z znižanjem dokaznega standarda, vendar je odločilo, da svojih trditev ni uspel dokazati niti s stopnjo pretežne verjetnosti. Sodišče je v izpodbijani sodbi jasno ter prepričljivo argumentiralo svoje stališče, zakaj je bil revident pri tem neuspešen.
Ker je pritožbeno sodišče upoštevalo metodološke napotke iz 8. člena ZPP in pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu ter ustrezno znižalo dokazni standard, ni zagrešilo zatrjevanih procesnih kršitev določb pravdnega postopka. Glede na to, da je sodišče ravnalo v polju proste presoje in je svojo dokazno oceno razumno utemeljilo, prav tako ni utemeljeno revidentovo sklicevanje na kršitve Ustave.
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - pomembno pravno vprašanje
Ni mogoče z zatrjevanjem kršitev določb postopka iz prvotnega kazenskega postopka, ki jih v njem obramba ni uveljavljavljala skozi zahtevo za varstvo zakonitosti, v obnovi postopka poseči v pravnomočno sodbo. Kršitve določb postopka namreč niso naštete med taksativno navedenimi razlogi za obnovo postopka, zato tudi ni mogoče odpirati pravnih vprašanj, ki se nanašajo na kršitve procesnih določil v prvotnem postopku. Drugačno stališče bi pomenilo, da bi možnost odpiranja tovrstnih pomembnih vprašanj po pravnomočno končanem kazenskem postopku omogočala uveljavljanje kršitev, ki so sicer zakonski razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninska (vindikacijska) tožba - pravica do posesti
Mestna občina je v IV. točki sklepa o določitvi športnih objektov občinskega pomena toženi zvezi športnih društev do pravnomočnosti odločitve o lastninjenju športnih objektov dovolila uporabo teh nepremičnin.
URS člen 29, 29-3, 31.. ZKP člen 10, 371, 371/11-9, 372, 372-3.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočno končan prekrškovni postopek - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - objektivna identiteta - ista zadeva (stvar) - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
Nastanek hude telesne poškodbe oziroma očitek, da je oškodovanec zaradi prejetega udarca utrpel takšno telesno poškodbo, da je bil zaradi tega začasno znatno oslabljen pomemben del njegovega telesa, je tisti ključni element (differentia specifica) v opisu kaznivega dejanja, ki ga opis prekrška ne vsebuje, saj zanj ne le, da ni bil pomemben, temveč v času odločanja o prekršku še ni bil znan. S tem je podana kvalitativna razlika med opisoma obeh ravnanj. Opis kaznivega dejanja vsebuje znake prekrška, poleg tega pa ima še zakonski znak (nastanek hude telesne poškodbe), ki je ključen za to kaznivo dejanje in ga opis prekrška ne vsebuje. V konkretnem primeru so tako dejstva, ki sta jih ugotovila prekrškovni organ in sodišče, v bistvenem delu različna in po navedenem je mogoč sklep, da pri prekršku oziroma pri kaznivem dejanju ne gre za isto stvar.
Pest je del roke, zato obsojenec pri opisu dejanja „udarec z roko“ ne bi mogel biti še enkrat obsojen za kaznivo dejanje z očitkom „udarec s pestjo“ (test res iudicata). Tako je med obtožbo in sodbo še vedno podana subjektivna in (problematizirana) objektivna identiteta.
OZ člen 174, 179, 189. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina škode - izdatki za tujo pomoč in nego - začetek teka zamudnih obresti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnik bi, če bi hotel uspeti v obravnavanem postopku, moral izkazati, da je že v delovnem sporu za plačilo odpravnine zatrjeval, da je do razrešitve prišlo brez utemeljenega razloga, s čimer bi si zagotovil možnost za uspeh revizije v delovnem sporu.
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je opis (še) postopkovno korekten, saj je treba abstraktni in konkretni opis brati v medsebojni povezavi, kar pa pokaže, da iz opisa v zadostni meri izhaja očitek, da je obsojenec kaznivo dejanje storil z namenom ustrahovati oškodovanko.
Sodišče mora v skladu z drugim odstavkom 355. člena ZKP vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje storiti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Po presoji Vrhovnega sodišča je takšna presoja v izpodbijani pravnomočni sodbi izostala. Vsaka od naštetih pomanjkljivosti sodbe, gledana sama zase, še ne bi narekovala razveljavitve, celovito gledano pa se izkaže, da v skupnem učinku kažejo, da je bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - otrok sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - veliko sodišče
Zgolj dejstvo, da je ena od strank zapuščinskega postopka hči ene od sodnic gospodarskega oddelka sodišča z velikim številom sodnikov, ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - nepristranskost sojenja - napake v postopku - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev procesnega prava
Med okoliščine, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, ne spadajo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Institut delegacije pristojnosti namreč ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo morebitnih takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in izredna) pravna sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Presoja očitanih procesnih nepravilnosti in predvidene zmotne ugotovitve dejanskega stranka ne moreta biti predmet obravnave v postopku za delegacijo pristojnosti.
KZ člen 112, 112/3, 112/4, 112/5.. ZKP člen 372, 372-3.. URS člen 27.
kršitev določb kazenskega zakona - zastaranje - zastaranje pregona - relativno zastaranje - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - novo kaznivo dejanje - pravnomočnost sodbe - domneva nedolžnosti
Sodišče mora s pravnomočno sodbo znotraj teka zastaralnega roka ugotoviti, da je obdolženec v tem času storil enako hudo ali hujše kaznivo dejanje in je šele to lahko podlaga za prekinitev teka zastaralnega roka. V nasprotnem bi se namreč zakonsko besedilo glasilo drugače. Predvsem pa takšni presoji pritrjuje ustavno priznana pravica do domneve nedolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00024552
ZPP člen 7, 181, 212, 243, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 50, 52, 533.
ugotovitev obstoja pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - darilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - dokazovanje z listinami - izvirna/originalna listina - kopija pogodbe - ponarejena listina - pristnost podpisa - ponarejen podpis - sorodstveno razmerje - dokazovanje z izvedencem grafologom - dopolnitev izvedenskega mnenja - popis spisa - vpogled stranke v postopku v sodni spis - fotokopiranje listin v spisu - manjkajoča listina v spisu - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - procesna jamstva - načelo enakosti orožij - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Očitek, da je podpis na sporni pogodbi ponarejen, pomeni enega od osrednjih obrambnih ugovorov toženke. Zato mora biti na ravni enakih možnosti obeh pravdnih strank upoštevna in raziskana tudi njena teza, da morda ponarejenega podpisa sploh ni več mogoče ločiti od njenega pravega podpisa. Sodišče bi tako moralo pretehtati tudi njene trditve, da je tožnica predhodno že ponaredila njen podpis in je bila v tem izurjena. Ugotovitev o pristnosti toženkinega podpisa na sporni darilni pogodbi bi bila lahko povsem drugače osvetljena, če bi se hkrati ugotovilo, da je bila tožnica s svojimi izurjenimi metodami ponarejanja sposobna proizvesti prav tak podpis, ki se kot pristen sicer pripisuje le toženki.
Poenostavljen je zaključek o tem, kakšen pomen ima za odločitev priloga B20, ki je kot domnevni izvirnik pogodbe izginila iz sodnega spisa. Protispisen je namreč osrednji zaključek sodišča druge stopnje, da toženka ni trdila, da predložena kopija ne ustreza originalu, in zato kršitve načela kontradiktornosti ni bilo. Nasprotno, toženka od samega začetka trdi, da je s strani tožnice zatrjevana sporna pogodba ponarejena, saj ne obstaja in toženki ni poznana niti ni bila z njo seznanjena, zato je tožnico pozvala na predložitev izvirnika. Ni razumno pričakovanje, da bi morala toženka poleg vsega drugega trditi še, da predložena kopija ne ustreza neobstoječi listini. Zanikanje pristnosti kopije je tako logično in nujno vsebovano v siceršnjem toženkinem vsesplošnem zanikanju obstoja sporne pogodbe. Manjkajoča priloga pa je pomembna z vidika razpravnega načela in procesnih jamstev pravdnih strank, zlasti njune pravice, da se izjavita o listinah, na katerih sloni razsodba.
dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - novela ZPP-E - zavrženje pritožbe
Ker zakon pred uveljavitvijo novele ZPP-E posebnega pravnega sredstva zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje ni predvideval, je pritožba tožnice nedovoljena.