Če sodišče odloči, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, mora postopek prekiniti. V tem primeru je prekinitev obligatorna, a odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, je v dispoziciji sodišča, ne strank.
ZFPPIPP člen 296, 296/5, 301, 301/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka po koncu glavne obravnave – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – pravni interes za pritožbo – terjatev, o kateri teče pravda, ni prijavljena v stečajnem postopku
Da bi tožeča stranka kot upnica stečajnega dolžnika ohranila pravni interes, da se ugotovi obstoj njene terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika, s tem pa tudi pravni interes, da pritožbeno sodišče meritorno odloči o njeni pritožbi, bi morala terjatev, ki jo uveljavlja v tej pravdi, v zakonskem roku treh mesecev od začetka stečajnega postopka prijaviti v stečajnem postopku nad toženo stranko. Ker tega ni storila in je zato njena terjatev do stečajnega dolžnika prenehala, nima več pravnega interesa za pritožbo, saj odločitev o pritožbi, četudi bi bila le-ta morda utemeljena, na njen pravni položaj ne bi imela nobenega vpliva, saj pravice do poplačila s tem ne bi pridobila.
dobava toplote - skupni števec - delilnik stroškov - pogodba o dobavi toplotne energije - delitev obveznosti med uporabniki
Ker je s pogodbo dogovorjeno, da je osnova za razdelitev stroškov dobave toplote med posamičnimi odjemalci toplotne energije za zadevno odjemno mesto delilnik stroškov, predložen s strani odjemalcev, iz katerega izhaja, da je tožena stranka za dobavljeno količino toplote dolžna plačati delež v višini 23,171%, tožeča stranka kot dobavitelj toplotne energije v način delitve ne more (ne sme) posegati.
Tudi v primeru, ko ne potrebuje posebnega gradbenega dovoljenja za zatrjevana dela na hiši, bi morala toženka pred pričetkom prenove pridobiti soglasje tožnikov, ne pa prestaviti kontejnerje na parcelo, ki je v lasti tretje osebe.
prometna nesreča – prometna nezgoda – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – degenerativne spremembe – poškodba leve rame – udarec v hrbet – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja nega in pomoč – zamuda zavarovalnice – zamudne obresti – pogodbeno razmerje – direktna tožba
Po zdaj že ustaljenih stališčih sodne prakse se kot vzrok škode lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca. V njegovo sfero v obravnavanem primeru spadajo tudi ugotovljene degenerativne spremembe v predelu rame. Sodišče je z izvedencem medicinske stroke, ki je v celoti potrdilo tožnikovo izpovedbo, ugotovilo, da zaradi njih pred škodnim dogodkom ni trpel nobenih neugodnih posledic.
Priznanih 5,00 EUR za uro tuje pomoči.
Določilo 943. člena OZ se uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, pač pa za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ. Tožeča stranka od zavarovalnice neposredno uveljavlja odškodnino, ker tožena stranka kot zavarovateljica odgovornosti odgovarja za svojega zavarovanca, ki je imel pri njej sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje.
Za primer, da je odgovornost sporna in višina škode ni ugotovljena, ZOZP zamude ne določa. To pomeni, da je treba za take primere uporabiti splošni predpis, ki ureja zamudo. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je to 299. člen OZ. Če zavarovalnica ne izplača nespornega zneska odškodnine ali ko oškodovanec v pravdi uspe dokazati, da ima večjo škodo, sodišče odloča o zamudi skladno z 299. členom OZ.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060920
URS člen 26. SPZ člen 64, 64/1, 64/2. OZ člen 131. ZKP člen 110, 148, 164, 220.
odškodninska odgovornost države – zaseg osebnega avtomobila – protipravno ravnanje državnega organa – utemeljen sum, da je vozilo ukradeno – pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe – originarna pridobitev lastninske pravice
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bil zaseg protipraven, ker je bilo vozilo zaseženo v kazenski zadevi, s katero tožnik ni imel nobene zveze. Vozilo je mogoče zaseči tudi osebi, za katero ni podan sum, da je storila kakšno kaznivo dejanje. Iz določb ZKP, ki urejajo zaseg predmetov v (pred)kazenskem postopku, namreč izhaja, da lahko organi pregona (začasno) zasežejo vsak predmet, ki utegne biti dokaz v postopku, ne glede na to, v čigavi lasti je. Bistveno je, da so policisti sumili, da avto izvira iz kaznivega dejanja, in presodili, da utegne biti dokaz v kazenskem postopku (zoper osumljenca) ter so zato imeli realno podlago.
Tožnik je postal lastnik vozila šele z ugotovitveno sodbo. V skladu s 64. členom SPZ gre namreč za poseben primer pridobitve, in sicer originarno pridobitev. Lastninska pravica se ne pridobi od prednika, temveč na novo nastane pri pridobitelju.
Tožeča stranka mora nositi stroške pravdnega postopka sama, če prijava terjatve v stečajnem postopku ne vsebuje opisa vseh dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka in dokazov.
kupoprodajna pogodba – plačilo kupnine – razdor pogodbe po samem zakonu – poslovna odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – prodaja stanovanj in izvajanja del na nepremičnini – ravnanje v skladu s pooblastilom – onemogočanje uporabe nepremičnine – ravnanje tretjega
Toženka je prodajala stanovanja kupcem v soglasju s pravnim prednikom tožnika oziroma skladno z njegovim pooblastilom, danim še pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, zato ni ravnala protipravno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080656
ZPP člen 8, 154, 154/3, 243. OZ člen 2, 239, 239/1, 240, 619, 625, 625/3, 626, 626/1, 642, 642/3.
podjemna pogodba - izdelava projektne dokumentacije - pomanjkljivosti izdelka - rezultat - opustitev pojasnilne obveznosti - stvarna napaka - razbremenitev odgovornosti za škodo - standard profesionalne skrbnosti - tipična vedenja določene stroke ali poklica - izvedenec - dolžnost izplačati plačilo - izvršitev in izročitev dela po delih - obrestni zahtevek - pravdni stroški - uspeh v postopku - načelo proste dokazne ocene
Dogovor (pogodba) ni edini relevantni kriterij za presojo, ali je podjemnik naročilo izpolnil pravilno. Kadar pogodbenika ne uredita vseh značilnosti posla s pogodbo, mora podjemnik posel opraviti tako, da ima ta običajne lastnosti. Merilo za presojo pravilnosti podjemnikovega ravnanja pa so v vsakem primeru tudi pravila stroke. Nerelevantno je zato pritožbeno sklicevanje na dogovorjene obveznosti oziroma s strani tožene stranke naročene projektne rešitve. Bistveno je, ali bi tožeča stranka morala toženo stranko opozoriti, da je naročilo projektne dokumentacije brez zaklonišč pomanjkljivo.
Škoda zaradi opustitve pojasnilne obveznosti se kaže v opravljenem poslu, ki nima ustreznih lastnosti oziroma značilnosti; posel je torej obremenjen s stvarnimi napakami. Podjemnikova izpolnitev s stvarno napako predstavlja kršitev pogodbene obveznosti.
Projektant je dolžan investitorja opozoriti na pomanjkljivosti njegovega naročila, ki so posledica neupoštevanja podatkov iz lokacijske informacije.
Eden izmed pogojev za odmero stroškov po tretjem odstavku 154. člena je, da stranka ne uspe s sorazmerno majhnim delom zahtevka. Ta pogoj ni izpolnjen, saj tožeča stranka ni uspela s približno 30 % svojega zahtevka.
odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave – izpolnitev obveznosti pred koncem glavne obravnave – zavrnitev zahtevka
Sodišče v pravdnem postopku odloča po stanju stvari ob koncu glavne obravnave. Ker je bila vtoževana obveznost tožencev izpolnjena pred koncem glavne obravnave, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, t. j. zavrnitev tožničinega zahtevka, pravilna v dejanskem in pravnem pogledu.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nepravočasno plačilo sodne takse - napačna referenca - sklicna številka - sodna taksa za ugovor - namen plačila sodnih taks - obrazložen ugovor - neresničnost ugovornih navedb
Pravila o obvezni uporabi sklicne številke (reference) pri plačilu sodnih taks ne gre razlagati povsem dobesedno, saj je treba poleg jezikovnega pomena upoštevati tudi sam namen pravila o načinu plačevanja sodnih taks in namen plačila sodnih taks na splošno (fiskalni razlogi in zagotavljanje procesne discipline).
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075205
ZGD-1 člen 263, 263/2. OZ člen 393, 393/1, 406, 619. ZPP člen 161, 335, 335-3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - dokazno breme - izravnalne sheme - nagrada odvetnika - podjemna pogodba - konkretizacija pritožbenih razlogov - povrnitev pravdnih stroškov - solidarnost se ne domneva - deljive obveznosti
Pri preizkusu ravnanja po 263. členu ZGD-1 se presoja, ali je bilo odločanje vestno in pošteno ob trenutku ravnanja, na primer sklenitve pogodbe, in ob upoštevanju konkretnega položaja. Kasnejši resnični razvoj dogodkov načeloma ne vpliva na obstoj ali neobstoj odgovornosti članov uprave.
Kar pa se samih domnevnih kršitev določb različnih določb ZPP o izvajanju dokaznega postopka tiče, jih pritožnica ni z ničemer podrobneje opisala. To pa bi bila morala storiti (3. točka 335. člena in prvi odstavek 339. člena ZPP), če bi bila hotela doseči, da jih bo sodišče preizkusilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0083226
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100.
AO-plus zavarovanje - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški postopka - nagrada za predpravdni postopek - nagrada za posel - nagrada za postopek
Pravdnemu standardu pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi hudega zvina levega gležnja in dvojnega zloma levega gležnja v večjim premikom, ustreza znesek 10.500,00 EUR (10,5 povprečnih neto plač v RS).
Čeprav imajo pri zbiranju dejanskega gradiva odločilno vlogo stranke, pa to, katera dejstva bodo navedle, ni odvisno izključno od njihove pobude, ampak ima pri tem pomembno vlogo tudi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva.
Odvetnik krši pogodbeno obveznost v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju njegovega poklica zahteva od njega, torej skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
JAVNI RAZPISI – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081088
URS člen 26. OZ člen 15, 17, 17/1, 20, 24, 33, 35.
zahtevek na sklenitev pogodbe – soglasje volj – javni razpis – odškodninska odgovornost države
Od trenutka, ko je tožena stranka v okviru upravnega postopka, v katerem je nastopala kot oblastveni organ, opravila izbor med prijavljenimi potencialnimi upravičenci, ki so se prijavili na javni razpis, ni mogoče več govoriti v civilnopravnem smislu o vabljenju k dajanju ponudb, temveč je potrebno razmerje med pravdnima strankama presojati predvsem z vidika, ali je z izborom tožeče stranke s strani tožene stranke med njima že nastalo pogodbeno razmerje oziroma ali je tožeča stranka s tem izborom pridobila materialnopravno podlago za uveljavljanje zahtevka na sklenitev takšnega pogodbenega razmerja.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0083816
ZGD-1 člen 268. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 189, 274, 274/1.
stvarna pristojnost sodišča – odpoklic predsednika uprave delniške družbe – razlogi za odpoklic – izguba zaupanja – ekonomsko poslovni razlog – plača – spor iz delovnega razmerja
Omejitev razlogov za odpoklic predsednika ali člana uprave v 268. členu ZGD-1 ni uzakonjena z namenom varovanja položaja članov uprave, temveč z namenom utrjevanja jasnih razmerij med organi vodenja delniške družbe. Uveljavljeno načelo samostojnosti in prirejenosti organov poslovodenja (uprave) in nadzora (nadzornega sveta) je uzakonjeno v korist delniške družbe. Zato spoštovanje teh načel ni mogoče razumeti zgolj v smislu varovanja posameznih organov vodenja. Zato je materialnopravno zmoten očitek tožene stranke v pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče z uporabo ničnostne sankcije dalo prednost individualnemu interesu tožnika pred interesom družbe, družbenikov ter varstvu pravnega prometa. Iz istih razlogov pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sklep nadzornega sveta ne more biti ničen že v posledici tega, ker je bil sklep v celoti realiziran oziroma, da je kršitev majhnega pomena.
Toženkine privolitve v subjektivno spremembo sodišče ne more nadomestiti, lahko pa v primeru objektivne spremembe, če toženec spremembi nasprotuje, spremembo dovoli, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Predpostavka za odločanje o podrejenem toženem zahtevku je po 3. odstavku 182. in 1. odstavku 192. člena ZPP pravnomočna zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – solastnik – plačilo uporabnine za solastni delež nepremičnine – preprečitev uporabe – nasilje – privolitev v prikrajšanje – delež na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih zakoncev – postopek za ugotovitev deleža na skupnem premoženju – sodna poravnava – trditveno breme – nadpolovični delež zakonske zamudne obresti – zastaralni rok
S sodno poravnavo, s katero se je končal postopek zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju, pravdni stranki nista določili deleža na skupnem premoženju. Upoštevaje zakonsko domnevo (prvi odstavek 59. člena ZZZDR), bi moral toženec v predmetnem postopku, najkasneje po sklenjeni poravnavi, ponuditi trditve v prid (v pritožbi) zatrjevanega višjega deleža na skupnem premoženju.