Tožeča stranka mora nositi stroške pravdnega postopka sama, če prijava terjatve v stečajnem postopku ne vsebuje opisa vseh dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka in dokazov.
prenos izvedene pravice ali pravnega dejstva na novega imetnika – predlog za spremembo imetnika hipoteke – vpis na podlagi listine – načelo dispozitivnosti
V predmetni zadevi pride v poštev uporaba enajstega odstavka 142. člena ZZK-1, po kateri mora odvetnik, ki zahteva vpis na podlagi listine iz 6. točke prvega odstavka tega člena, to listino priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu.
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka je načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Predlog mora vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis.
Določilo petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju pritožbenega sodišča predpisuje znižanje nagrade za vse primere, ko je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti, ne glede na vrsto postopka. Odvetnik postavljen po uradni dolžnosti v postopku po ZDZdr ni nobena izjema. V kolikor bi imel zakonodajalec namen nagrado znižati zgolj postavljenemu odvetniku v kazenskih postopkih, bi to moral izrecno določiti.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064855
ZZZDR člen 113, 113/2, 113/3. ZIZ člen 270.
spor o izvrševanju roditeljske pravice – osnovna šola – izbira osnovne šole – posebne potrebe otroka – začasna odredba
Z obiskovanjem šole v domačem kraju za otroka odpade vožnja, zgodnje vstajanje in pozno prihajanje domov, otroka pa lahko porabita čas, ki bi ga sicer porabila za vožnjo, za učenje, delanje nalog in igro. Otroka sta se lepo vživela v novo šolsko okolje, v šolo hodita urejena in z domačimi nalogami, pri pouku sta poslušna in kažeta interes za snov. Otroka v družini dobro funkcionirata, družina živi v umirjenih in urejenih razmerah. Vse to so razlogi, ki kažejo na to, da je otrokoma v korist, da obiskujeta Osnovno šolo v Y.
USTAVNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075192
URS člen 25. ZPP člen 11. ZST-1 člen 13, 34, 34/5, 34a.
pravica do pravnega sredstva - ugovor zoper plačilni nalog - vlaganje pravnih sredstev - zavlačevanje postopka - zloraba procesnih pravic - denarna kazen
Proti sklepu sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o odmeri sodne takse ni pritožbe.
Toženi stranki je treba pojasniti, da ponavljajoče se vlaganje pravnih sredstev (brez konkretne vsebine) zoper iste odločbe kaže na izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja postopka. Takšno ravnanje utegne ustrezati dejanskemu stanu zlorabe pravice iz 11. člena ZPP.
dobava toplote - skupni števec - delilnik stroškov - pogodba o dobavi toplotne energije - delitev obveznosti med uporabniki
Ker je s pogodbo dogovorjeno, da je osnova za razdelitev stroškov dobave toplote med posamičnimi odjemalci toplotne energije za zadevno odjemno mesto delilnik stroškov, predložen s strani odjemalcev, iz katerega izhaja, da je tožena stranka za dobavljeno količino toplote dolžna plačati delež v višini 23,171%, tožeča stranka kot dobavitelj toplotne energije v način delitve ne more (ne sme) posegati.
ZZZDR člen 64, 64/2, 78, 78/2. ZPP člen 410, 410/1, 421, 421/4.
predodelitev otroka v vzgojo in varstvo – mnenje otroka – izvedensko mnenje
Potrebno je upoštevati, da ima 15-letni otrok svojo voljo, ki je starša in sodne oblasti ne morejo prezreti. Odrasli moramo otrokom prisluhniti in njihove želje in potrebe vzeti resno. Kadar jih pozovemo, naj izrazijo svoje mnenje, in ocenimo, da so dovolj zreli in sposobni razumeti njegov pomen in posledice, moramo to mnenje tudi upoštevati, sicer pa pojasniti otroku, zakaj ga nismo upoštevali.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075688
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – višina nadomestila – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V primeru, kadar gre za nepremičnine, ki so lahko predmet oddajanja, je lahko eden od načinov ugotavljanja upravičenčeve koristi najemnina, ki se zmanjša za stroške upravljanja in vzdrževanja nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – UZANCE
VSL0073626
OZ člen 12, 619. Splošne uzance za blagovni promet uzanca 203. ZPP člen 285.
materialno procesno vodstvo – ravnovesje med procesnimi subjekti – razkritje pravnega naziranja – pravica do izjave – splošno znana dejstva – materialna podlaga – Splošne uzance za blagovni promet – podjemna pogodba
Sodnikova pomoč ne sme iti tako daleč, da bi se pretvoril v odvetnika stranke, s čimer bi bilo porušeno ravnovesje med procesnimi subjekti v pravdi. Kategorično stališče, da ima opustitev obveznosti sodišča, da razkrije svoje pravno naziranje, vedno za posledico kršitev pravice do izjave, bi lahko pomenilo, da stranka ne nosi nobene odgovornosti, da razmisli o možnih pravnih podlagah tožbenega zahtevka. Pravica do izjave je nedvomno kršena, če sodišče stranke ne seznani s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla predvideti.
Splošno znana so le tista dejstva, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe - ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj. Da naj bo določeno dejstvo notorno, mora o njem obstajati splošni družbeni konsenz.
Dela zahtevka, ki se nanaša na dobavljen material in dodatno popravilo, sodišče prve stopnje ni moglo presojati zgolj po 203. uzanci, temveč bi njegov temelj moralo iskati v zatrjevanem dogovoru med pravdnima strankama (in šele nato presojati, kakšen pomen ima dejstvo, da tožena stranka računov, v katerih so ta dodatna dela in dobave vsebovane, ni zavrnila). 203. Splošna uzanca za blagovni promet ne more služiti kot materialno pravna podlaga za odločitev o vprašanju, ali so bile storitve, katerih plačilo v tem sporu vtožuje tožnica, naročene. Poleg tega za podjemne pogodbe, kakršna je obravnavana Pogodba o vzdrževanju, Splošne uzance za blagovni promet tudi niso uporabljive.
pisna oporoka – zaščitena kmetija – nujni dedič – nujni delež – zemljišče in nepremičnine nepomembne za zaščiteno kmetijo – izvedenec kmetijske stroke – poizvedbe
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je določilo zemljišče nujnemu dediču na podlagi njegove vloge, je arbitrarna in nedopustna, saj sodišče nima prostega preudarka, niti strokovnega znanja, da bi samo odločalo o tem, katere posamezne nepremičnine niso pomembne za zaščiteno kmetijo, ne glede na dolgotrajnost postopka. Te okoliščine bi lahko sodišče prve stopnje ugotovilo le z ustreznimi poizvedbami pri upravnih organih in z izvedencem kmetijske stroke.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravična denarna odškodnina – objektivizacija odškodnine – primerjava odškodnin – bodoča škoda – valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) – metoda valorizacije
Oškodovanki za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo, pripada pravična denarna odškodnina, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če te škode ni. Gre za škodo, ki bo nastajala v bodoče, zato jo sodišče lahko prisodi na podlagi določila 182. člena OZ.
Ne bojler in ne plafonjera nista sestavina stanovanja ampak zgolj pritiklina, gre za pravno vprašanje (kvalificiranje). Nekaj, kar je pritiklina, ne more biti hkrati sestavina nepremičnine.
Čeprav imajo pri zbiranju dejanskega gradiva odločilno vlogo stranke, pa to, katera dejstva bodo navedle, ni odvisno izključno od njihove pobude, ampak ima pri tem pomembno vlogo tudi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva.
Odvetnik krši pogodbeno obveznost v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju njegovega poklica zahteva od njega, torej skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj
Prvo sodišče je imenovalo odvetnico A. A. za začasno zastopnico drugega toženca, upravičeno za sprejemanje pisanj. ZOdvT ni urejal nagrade za takšna opravila odvetnika, zato je treba za odmero nagrade uporabiti tarifo, ki je vsebinsko najbližje tovrstni storitvi. Ker gre za enostavno pisanje v pravdnem postopku, je na mestu uporaba tarifne številke 3503.
Odločilna razloga zaradi katerega prvo sodišče utemeljeno ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke in prič je v tem, da iz trditvene podlage tožene stranke ne izhajajo substanicirani razlogi, na podlagi katerih bi tožena stranka zatrjevala okoliščine, zaradi katerih se ni treba držati pomena pogodbene zaveze tožene stranke, kot izhaja iz dogovora in ker se je tudi sama sklicevala na določbe dogovora, ki po njenem mnenju izključujejo njeno obveznost, da plača terjatev tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka skozi pravice in obveznosti, kot so bile določene v dogovoru.
ničnost – izpodbojnost – prekluzivni rok – čezmerno prikrajšanje – napake volje – poravnava – delna ničnost – načelo enake vrednosti dajatev – pogodba o poravnavi
S trditvami o čezmernem prikrajšanju (118. člen OZ), enako pa velja tudi za ostale trditve, ki se nanašajo na napake volje (grožnja – 45. člen OZ, bistvena zmota – 46. člen OZ), ni mogoče utemeljevati zahtevka na ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ampak kvečjemu zahtevek za njeno razveljavitev. Pogodba, ki jo obremenjujejo takšne napake, je namreč (le) izpodbojna in ne nična (primerjaj 99. in 2. odstavek 118. člena OZ).
Sodišče sicer pazi na ničnost po uradni dolžnosti, vendar to ne pomeni, da zato lahko ugotavlja dejstva, ki jih nobena od pravdnih strank ni navajala.
Skladno s sodno prakso bi tožnica z zahtevkom zaradi plačila uporabnine lahko uspela zgolj, če bi od toženca prikrajšanje zaradi neuporabe zahtevala.
Zaslišanje strank je le eno izmed dokaznih sredstev, s katerim se ovržejo ali potrdijo postavljene trditve in stranka ob zaslišanju manjkajočih trditev ne more nadomestiti. Sodišče je glede na postavljene in neprerekane trditve strank o odločilnih dejstvih ocenilo, da omenjeni dokaz ni potreben, zato ga je zavrnilo, česar pa tožnica ni grajala. Po določilu prvega odstavka 286b. člena ZPP zato njenih očitkov o kršitvah določb postopka, vključno z načelom kontradiktornosti, ni mogoče upoštevati.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083260
ZIZ člen 270, 270/2, 270/2-3, 270/3. OZ člen 255, 255/2. ZD člen 135. ZPP člen 337.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved razpolaganja z nepremičnino – verjetnost obstoja terjatve – subjektivna nevarnost – neznatna škoda – pavšalne navedbe
Po ustaljeni sodni praksi se šteje vsak poseg v tujo lastnino za lastnika škodljiv ter ni moč šteti, da je prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatna škoda za njenega lastnika. Zato zgolj pavšalno zatrjevanje tožeče stranke ne zadošča za zaključek verjetnega izkaza, da tožena stranka z izdano začasno odredbo ne bo utrpela nobene škode oziroma bo ta neznatna v primerjavi s tožnikovo.
Za postopek sprejema sodnega depozita 169. člen ZNP določa, da se predmeti in denar sprejmejo v depozit pri vsakem stvarno pristojnem sodišču. Razpravljanje o vprašanju povezanosti strank s sodiščem, o vprašanju kraja izpolnitve in vrste izpolnitve (prinosnina) zato ni potrebno.