STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082077
URS člen 22. ZZZDR člen 59, 59/2. SPZ člen 103. ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje – določitev deleža – delitev skupnega premoženja – domneva o enakih deležih zakoncev – izpodbijanje domneve – nasprotna tožba – ugovor – ugovor nadpolovičnega deleža – ugovor izključne lastninske pravice – pridobitev skupnega premoženja – posebno premoženje – vložek v skupno premoženje – pravica do izjave – pravna korist – zavrženje tožbe
Pravda zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev (izvenzakonskih partnerjev) ni pogojena s predhodno uvedbo nepravdnega postopka zaradi delitve skupnega premoženja.
Sodna praksa ni enotna o tem, ali za izpodbijanje zakonske domneve o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, zadošča ugovor ali pa je treba vložiti nasprotno tožbo. Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-771/11 izhaja, da v primeru, ko je na spornih nepremičninah (ki so skupno premoženje) v zemljiški knjigi vknjižena tožena stranka kot edina lastnica, za izpodbijanje prej omenjene zakonske domneve zadošča ugovor nadpolovičnega deleža. Zato mora sodišče ugovor tožene stranke o nadpolovičnem deležu upoštevati kot ugovor samostojne nasprotne pravice ter se do njega opredeliti. Če tega ne stori krši ustavno pravico stranke do izjave.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060920
URS člen 26. SPZ člen 64, 64/1, 64/2. OZ člen 131. ZKP člen 110, 148, 164, 220.
odškodninska odgovornost države – zaseg osebnega avtomobila – protipravno ravnanje državnega organa – utemeljen sum, da je vozilo ukradeno – pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe – originarna pridobitev lastninske pravice
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bil zaseg protipraven, ker je bilo vozilo zaseženo v kazenski zadevi, s katero tožnik ni imel nobene zveze. Vozilo je mogoče zaseči tudi osebi, za katero ni podan sum, da je storila kakšno kaznivo dejanje. Iz določb ZKP, ki urejajo zaseg predmetov v (pred)kazenskem postopku, namreč izhaja, da lahko organi pregona (začasno) zasežejo vsak predmet, ki utegne biti dokaz v postopku, ne glede na to, v čigavi lasti je. Bistveno je, da so policisti sumili, da avto izvira iz kaznivega dejanja, in presodili, da utegne biti dokaz v kazenskem postopku (zoper osumljenca) ter so zato imeli realno podlago.
Tožnik je postal lastnik vozila šele z ugotovitveno sodbo. V skladu s 64. členom SPZ gre namreč za poseben primer pridobitve, in sicer originarno pridobitev. Lastninska pravica se ne pridobi od prednika, temveč na novo nastane pri pridobitelju.
osebni stečaj – namen postopka osebnega stečaja – ustavitev postopka osebnega stečaja – predlog za umik predloga za začetek stečajnega postopka
Potem, ko je stečajni postopek pravnomočno začet, le-tega ni mogoče ustaviti dokler ni dosežen namen, to je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika. Podlaga za nadaljnje vodenje stečajnega postopka zoper dolžnico bi lahko odpadla samo pod predpostavko, da bi prenehale vse obveznosti stečajne dolžnice do njenih upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083813
ZPP člen 116, 116/1. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/2, 278, 278/2. OZ člen 5, 7, 8.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka zaradi drugega naroka - objektivni pogoj izpodbojnosti - nerealna prodajna cena - prodaja premoženja po likvidacijski vrednosti - vprašanje insolventnosti
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, saj ne gre za naključje. Odvetnik tožeče stranke je vnaprej vedel, da ima istega dne, tri ure prej, razpisan narok v drugi zadevi pred sodiščem v Kranju. Zato bi moral računati na možnost, da se bo le-ta zavlekel in ne bo pravočasno prispel na narok v obravnavani zadevi, ki je bil razpisan ob 12. uri pred sodiščem v Ljubljani. Kot skrben strokovnjak bi si moral poiskati substituta, za kar je imel nedvomno dovolj časa. Če bi torej odvetnik ravnal s skrbnostjo, ki se od njega pričakuje, bi zamudo lahko predvidel in jo tudi preprečil.
Izpodbojna so lahko tudi plačila, ki so nujna za redno poslovanje družbe, če so izpolnjeni pogoji za izpodbojnost.
Odločilna je običajna zamuda s plačilom v praksi med konkretnima strankama, ne pa v (gradbeni) panogi na splošno.
Ker je za vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika bistveno, da je bil le-ta v času oprave izpodbijanih dejanj insolventen, bi se sodišče prve stopnje do vprašanja nastopa insolventnosti moralo opredeliti. Brez takšne ugotovitve tudi ni mogoče govoriti o tem, da je tožena stranka takrat, ko je bilo izpodbijano dejanje opravljeno, vedela za insolventnost tožeče stranke oziroma bi vsaj morala vedeti.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – solastnik – plačilo uporabnine za solastni delež nepremičnine – preprečitev uporabe – nasilje – privolitev v prikrajšanje – delež na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih zakoncev – postopek za ugotovitev deleža na skupnem premoženju – sodna poravnava – trditveno breme – nadpolovični delež zakonske zamudne obresti – zastaralni rok
S sodno poravnavo, s katero se je končal postopek zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju, pravdni stranki nista določili deleža na skupnem premoženju. Upoštevaje zakonsko domnevo (prvi odstavek 59. člena ZZZDR), bi moral toženec v predmetnem postopku, najkasneje po sklenjeni poravnavi, ponuditi trditve v prid (v pritožbi) zatrjevanega višjega deleža na skupnem premoženju.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075205
ZGD-1 člen 263, 263/2. OZ člen 393, 393/1, 406, 619. ZPP člen 161, 335, 335-3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - dokazno breme - izravnalne sheme - nagrada odvetnika - podjemna pogodba - konkretizacija pritožbenih razlogov - povrnitev pravdnih stroškov - solidarnost se ne domneva - deljive obveznosti
Pri preizkusu ravnanja po 263. členu ZGD-1 se presoja, ali je bilo odločanje vestno in pošteno ob trenutku ravnanja, na primer sklenitve pogodbe, in ob upoštevanju konkretnega položaja. Kasnejši resnični razvoj dogodkov načeloma ne vpliva na obstoj ali neobstoj odgovornosti članov uprave.
Kar pa se samih domnevnih kršitev določb različnih določb ZPP o izvajanju dokaznega postopka tiče, jih pritožnica ni z ničemer podrobneje opisala. To pa bi bila morala storiti (3. točka 335. člena in prvi odstavek 339. člena ZPP), če bi bila hotela doseči, da jih bo sodišče preizkusilo.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075211
ZGD člen 263. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - absolutna bistvena kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilne predpostavke, da je skrbnost ravnanja poštenih gospodarstvenikov treba upoštevati kot obveznost skrbnega prizadevanja in ne uspeha, v časovnem trenutku sprejemanja odločitev (dejansko stanje ex ante).
Študija je bila predlagana zaradi potrebe po prestrukturiranju naložb tožeče stranke v letu 2008 kot posledice finančne krize in velikih tveganj na finančnih trgih. Poudarjeno je tudi bilo, da če bi bilo ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bi tožeča stranka izgubila velik del svojih prihodkov. Slednje bi lahko nadomestila s trženjem svojega produkta pri oskrbi in varstvu starejših oseb.
pravdni stroški – nasprotna tožba – vračilo že plačanega zneska – neupravičena pridobitev – dogovor o razdrtju kupoprodajne pogodbe – ara – sprememba namena plačanega zneska – uporabnina
V dogovoru o razdrtju kupoprodajne pogodbe sta se stranki dogovorili, da bo že plačan znesek na podlagi te pogodbe predstavljaj uporabnino za nepremičnino, ki jo je tožena stranka nesporno uporabljala.
pisna oporoka – zaščitena kmetija – nujni dedič – nujni delež – zemljišče in nepremičnine nepomembne za zaščiteno kmetijo – izvedenec kmetijske stroke – poizvedbe
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je določilo zemljišče nujnemu dediču na podlagi njegove vloge, je arbitrarna in nedopustna, saj sodišče nima prostega preudarka, niti strokovnega znanja, da bi samo odločalo o tem, katere posamezne nepremičnine niso pomembne za zaščiteno kmetijo, ne glede na dolgotrajnost postopka. Te okoliščine bi lahko sodišče prve stopnje ugotovilo le z ustreznimi poizvedbami pri upravnih organih in z izvedencem kmetijske stroke.
določitev preživnine – potrebe otroka starega 2 leti – dolžnost preživljanja – oficialno načelo – nizki dohodki starša
Starši so dolžni poskrbeti za preživljanje svojih otrok in njihovim potrebam dati prednost.
Splošnih načel o pravdnih stroških v zakonskih pravdah in pravdah iz razmerij med starši in otroki ni mogoče uporabiti, ker v teh pravdah preiskovalno načelo preveč posega v pravila o zbiranju procesnega gradiva. Oficialno načelo pa narekuje tudi odločanje prek in brez zahtevka.
stroški kazenskega postopka – rok za podajo predloga za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Rok za podajo predloga za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka se šteje od dne, ki ga določi sodišče, pri tem pa mora zavezanec za plačilo biti seznanjen s številko računa, na katerega mora nakazati sredstva, in imenom sodišča.
JAVNI RAZPISI – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081088
URS člen 26. OZ člen 15, 17, 17/1, 20, 24, 33, 35.
zahtevek na sklenitev pogodbe – soglasje volj – javni razpis – odškodninska odgovornost države
Od trenutka, ko je tožena stranka v okviru upravnega postopka, v katerem je nastopala kot oblastveni organ, opravila izbor med prijavljenimi potencialnimi upravičenci, ki so se prijavili na javni razpis, ni mogoče več govoriti v civilnopravnem smislu o vabljenju k dajanju ponudb, temveč je potrebno razmerje med pravdnima strankama presojati predvsem z vidika, ali je z izborom tožeče stranke s strani tožene stranke med njima že nastalo pogodbeno razmerje oziroma ali je tožeča stranka s tem izborom pridobila materialnopravno podlago za uveljavljanje zahtevka na sklenitev takšnega pogodbenega razmerja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravična denarna odškodnina – objektivizacija odškodnine – primerjava odškodnin – bodoča škoda – valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) – metoda valorizacije
Oškodovanki za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo, pripada pravična denarna odškodnina, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če te škode ni. Gre za škodo, ki bo nastajala v bodoče, zato jo sodišče lahko prisodi na podlagi določila 182. člena OZ.
hramba zapisov vseh objavljenih programskih vsebin - zahteva za izročitev kopije zapisov - zainteresirana oseba - pravica do popravka ali odgovora - rok za zahtevo za objavo popravka ali obvestila - prekluzivni rok - subjektivni rok - začetek teka roka - objektivni rok - odločba Ustavnega sodišča - pravni interes za tožbo - procesna predpostavka - obstoj pravnega interesa v trenutku odločanja - zavrženje tožbe
Rok za zahtevo za objavo popravka obvestila oziroma odgovora ne more začeti teči, dokler se zainteresirana oseba ne seznani z vsemi informacijami, ki so odločilne glede vprašanja, ali bo pravno varstvo zahtevala ali ne, tudi na način, da ji medij izroči kopijo zapisa. Navedeno stališče nedvomno velja za subjektivni rok za uveljavljanje navedene pravice.
Bistveno je, da pravni interes za tožbo obstoji v času sprejemanja odločitve o utemeljenosti zahtevka za nudenje pravne zaščite.
prevara – smiselna uporaba pravil o bistveni zmoti – opravičljiva zmota – skrbnost, ki se zahteva v prometu – skrbnost dobrega strokovnjaka – odškodninska odgovornost
Pravna teorija zavzema stališče, da je prevara kvalificirana oblika zmote (in da je torej zmota nujen pogoj, da do prevare sploh lahko pride), da pa zaradi nepoštenega ravnanja ene od pogodbenih strank v primeru prevare ni potrebno, da je zmota bistvena, niti da je opravičljiva. Ti predpostavki sta določeni kot dodatni predpostavki izpodbojnosti pogodbe, sklenjene v zmoti, zaradi uravnoteženega upoštevanja interesov strank, ki sta v takšnih primerih obe pošteni.
Zaključki sodne prakse v zvezi s tem vprašanjem so strožji. Skrbnost, potrebna pri prevari, ni enaka skrbnosti, ki ji mora stranka zadostiti v primeru sklicevanja na bistveno zmoto. Smiselna uporaba drugega odstavka 46. člena OZ tako v primeru prevare ni mogoča.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj
Prvo sodišče je imenovalo odvetnico A. A. za začasno zastopnico drugega toženca, upravičeno za sprejemanje pisanj. ZOdvT ni urejal nagrade za takšna opravila odvetnika, zato je treba za odmero nagrade uporabiti tarifo, ki je vsebinsko najbližje tovrstni storitvi. Ker gre za enostavno pisanje v pravdnem postopku, je na mestu uporaba tarifne številke 3503.
OZ člen 255, 255/1, 256, 256/2, 256/3, 257. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 44/3, 285, 286b.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – rok za vložitev tožbe – tožbeni zahtevek – sprememba zahtevka – materialno procesno vodstvo – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – namen ugotovitve vrednosti spornega predmeta
S tem, ko je na prvem naroku ob uporabi določbe 285. člena ZPP sodišče prve stopnje opozorilo tožnika na nepravilno postavljeni tožbeni zahtevek in s tem v zvezi na odločbe VS RS ter jima tudi dodelilo rok za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka, ki sta ga tožnika v nadaljevanju tudi postavila, sodišče prve stopnje ni prekoračilo svojih pooblastil iz 285. člena ZPP. Dalo je le pobudo za spremembo zahtevka (ki je ostal v okviru tožbenih trditev), pa tudi tožbenega zahtevka ni oblikovalo namesto tožnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073629
OZ člen 111, 111/2, 459, 471. ZPP člen 212.
prodajna pogodba – zahtevek za vrnitev kupnine – stvarna napaka – odstop od pogodbe – trditveno in dokazno breme za stvarno napako – zmotna uporaba materialnega prava
Ker očitno do sedaj ni bilo izvedenih ustreznih meritev karakteristik spornih kotlov, ki bi izločile vplive preostalih možnih vzrokov, ki so izven samih dobavljenih kotlov, dokazi, ki jih je upoštevalo sodišče, ne morejo predstavljati zadostne osnove za sklepanje o obstoju napake na dobavljenih kotlih. Ob tako jasni ugotovitvi izvedenca o možnih drugih vzrokih za nedoseganje želenih parametrov po vgradnji kotlov pa je protispisna tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pomanjkljivi trditveni podlagi tožene stranke glede vzrokov na strani tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče je očitno materialnopravno zmotno ocenilo, da je na strani tožene stranke trditveno in dokazno breme glede pravilnega delovanja dobavljenih kotlov. V posledici takšne zmotne uporabe materialnega prava pa ni izvedlo dokazov, ki jih je glede obstoja stvarne napake predlagala tožeča stranka. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0083226
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100.
AO-plus zavarovanje - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški postopka - nagrada za predpravdni postopek - nagrada za posel - nagrada za postopek
Pravdnemu standardu pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi hudega zvina levega gležnja in dvojnega zloma levega gležnja v večjim premikom, ustreza znesek 10.500,00 EUR (10,5 povprečnih neto plač v RS).