ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064868
ZPP člen 14. OZ člen 344, 369, 369/1.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – poslovna goljufija – zastaranje stranske terjatve – obresti – pretrganje zastaranja – zastaralni rok pri pretrganju
V opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije toženca v izreku kazenske sodbe je določena tudi višina premoženjske škode, ki je tožeči stranki nastala, zato je bilo sodišče prve stopnje tudi pri ugotavljanju višine škode, ki jo je toženec povzročil tožeči stranki, vezano kazensko sodbo.
Tožeča stranka je utemeljevala temelj in višino tožbenega zahtevka na podlagi kazenske sodbe.
stroški kazenskega postopka – predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka – rok za podajo predloga
Predlog za obročno plačilo, odlog plačila in oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka lahko obdolženec poda do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče. Rok za plačilo stroškov je bil obsojenemu določen šele v pozivu k plačilu, zato je ta ključen za odločitev sodišča, ali je obsojenec svojo pravico uveljavljal pravočasno.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082077
URS člen 22. ZZZDR člen 59, 59/2. SPZ člen 103. ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje – določitev deleža – delitev skupnega premoženja – domneva o enakih deležih zakoncev – izpodbijanje domneve – nasprotna tožba – ugovor – ugovor nadpolovičnega deleža – ugovor izključne lastninske pravice – pridobitev skupnega premoženja – posebno premoženje – vložek v skupno premoženje – pravica do izjave – pravna korist – zavrženje tožbe
Pravda zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev (izvenzakonskih partnerjev) ni pogojena s predhodno uvedbo nepravdnega postopka zaradi delitve skupnega premoženja.
Sodna praksa ni enotna o tem, ali za izpodbijanje zakonske domneve o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, zadošča ugovor ali pa je treba vložiti nasprotno tožbo. Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-771/11 izhaja, da v primeru, ko je na spornih nepremičninah (ki so skupno premoženje) v zemljiški knjigi vknjižena tožena stranka kot edina lastnica, za izpodbijanje prej omenjene zakonske domneve zadošča ugovor nadpolovičnega deleža. Zato mora sodišče ugovor tožene stranke o nadpolovičnem deležu upoštevati kot ugovor samostojne nasprotne pravice ter se do njega opredeliti. Če tega ne stori krši ustavno pravico stranke do izjave.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075211
ZGD člen 263. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - absolutna bistvena kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilne predpostavke, da je skrbnost ravnanja poštenih gospodarstvenikov treba upoštevati kot obveznost skrbnega prizadevanja in ne uspeha, v časovnem trenutku sprejemanja odločitev (dejansko stanje ex ante).
Študija je bila predlagana zaradi potrebe po prestrukturiranju naložb tožeče stranke v letu 2008 kot posledice finančne krize in velikih tveganj na finančnih trgih. Poudarjeno je tudi bilo, da če bi bilo ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bi tožeča stranka izgubila velik del svojih prihodkov. Slednje bi lahko nadomestila s trženjem svojega produkta pri oskrbi in varstvu starejših oseb.
ZZZDR člen 12. ZIZ člen 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvenzakonska skupnost – objektivni pogoji za nastanek izvenzakonske skupnosti – skupno življenje – skupno bivanje – notornost razmerja – začasna odredba – verjetnost terjatve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti
Res je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe odločilno stanje ob vložitvi predloga, a pri odločanju sodišče uporabi vse gradivo v spisu, ki ga ima v trenutku odločanja. Sodišče je zato utemeljeno upoštevalo vse navedbe pravdnih strank in njune dokazne predloge, vključno s tistimi, ki sta jih navajali oziroma podali na naroku v postopku začasne odredbe, na katerem je sodišče v okviru materialno procesnega vodstva pridobilo od tožnice dodatna pojasnila. Pritožbeni očitek, da je sodišče pri tem kršilo načelo kontradiktornosti iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je upoštevalo navedbe tožencev v odgovoru na tožbo, tako ni utemeljen.
Skupno življenje v smislu prebivanja v skupnem stanovanju je pogoj za nastanek izvenzakonske skupnosti. Skupno bivanje pa ni pogoj za nastajanje skupnega življenja le, če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja začasno ne živita skupaj.
Odločilna razloga zaradi katerega prvo sodišče utemeljeno ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke in prič je v tem, da iz trditvene podlage tožene stranke ne izhajajo substanicirani razlogi, na podlagi katerih bi tožena stranka zatrjevala okoliščine, zaradi katerih se ni treba držati pomena pogodbene zaveze tožene stranke, kot izhaja iz dogovora in ker se je tudi sama sklicevala na določbe dogovora, ki po njenem mnenju izključujejo njeno obveznost, da plača terjatev tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka skozi pravice in obveznosti, kot so bile določene v dogovoru.
dobava toplote - skupni števec - delilnik stroškov - pogodba o dobavi toplotne energije - delitev obveznosti med uporabniki
Ker je s pogodbo dogovorjeno, da je osnova za razdelitev stroškov dobave toplote med posamičnimi odjemalci toplotne energije za zadevno odjemno mesto delilnik stroškov, predložen s strani odjemalcev, iz katerega izhaja, da je tožena stranka za dobavljeno količino toplote dolžna plačati delež v višini 23,171%, tožeča stranka kot dobavitelj toplotne energije v način delitve ne more (ne sme) posegati.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj
Prvo sodišče je imenovalo odvetnico A. A. za začasno zastopnico drugega toženca, upravičeno za sprejemanje pisanj. ZOdvT ni urejal nagrade za takšna opravila odvetnika, zato je treba za odmero nagrade uporabiti tarifo, ki je vsebinsko najbližje tovrstni storitvi. Ker gre za enostavno pisanje v pravdnem postopku, je na mestu uporaba tarifne številke 3503.
OZ člen 375. ZIZ člen 17. ZPP člen 108, 108/5, 337, 337/1.
zavrženje predloga za izvršbo - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - poziv za dopolnitev izvršilnega predloga - nejasen predlog za izvršbo - specifikacija dolga na dan odstopa od pogodbe - prepoved obrestovanja obresti - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - pomanjkljivost upnikove trditvene podlage - neustrezno oziroma nezadostno strukturiranje dolžnikove obveznosti - standard določnega substanciranja izterjevanega skupnega zneska dolga po posameznih obveznostih iz izvršilnega naslova - nedovoljene pritožbene novote
Naloga sodišča je opraviti preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom in ustreznimi prisilnimi predpisi. Na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi pa upnikova trditvena podlaga zaradi neustreznega (nezadostnega) strukturiranja dolžnikovih obveznosti preizkusa skladnosti ni omogočala.
obveznost plačila - plačilo za delo - pravnomočna sodba - klavzula pravnomočnosti - izvršitev pravnomočne sodbe
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka (delodajalec) toženi stranki (delavki) za čas, ko je bila ta upravičena do starševskega nadomestila, ni bila dolžna izplačati plače, ker je odpadel pravni temelj na podlagi delovnega razmerja. Pravna podlaga, na podlagi katere je bila tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati plačo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, je bila sodba, zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je s tem, ko je tožena stranka pridobila pravico do starševskega nadomestila, odpadel pravni temelj za plačilo nadomestila plače. Po izvršenem plačilu bi tožeča stranka lahko vložila predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodbe, če iz upravičenih razlogov ni mogla tekom postopka pred sodiščem prve stopnje navajati, da tožena stranka v določenem obdobju ni bila upravičena do plačila plače zaradi prejemanja starševskega nadomestila. V kolikor bi s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodbe uspela, bi nato lahko zoper sodbo vložila pritožbo. Šele takrat bi lahko uveljavljala vračilo plačila nadomestila plač, ki ga je opravila brez pravne podlage, če bi bila kasneje sodba razveljavljena. Zato tožbeni zahtevek na vračilo plačanih nadomestil plač ni utemeljen.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083260
ZIZ člen 270, 270/2, 270/2-3, 270/3. OZ člen 255, 255/2. ZD člen 135. ZPP člen 337.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved razpolaganja z nepremičnino – verjetnost obstoja terjatve – subjektivna nevarnost – neznatna škoda – pavšalne navedbe
Po ustaljeni sodni praksi se šteje vsak poseg v tujo lastnino za lastnika škodljiv ter ni moč šteti, da je prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatna škoda za njenega lastnika. Zato zgolj pavšalno zatrjevanje tožeče stranke ne zadošča za zaključek verjetnega izkaza, da tožena stranka z izdano začasno odredbo ne bo utrpela nobene škode oziroma bo ta neznatna v primerjavi s tožnikovo.
ničnost – izpodbojnost – prekluzivni rok – čezmerno prikrajšanje – napake volje – poravnava – delna ničnost – načelo enake vrednosti dajatev – pogodba o poravnavi
S trditvami o čezmernem prikrajšanju (118. člen OZ), enako pa velja tudi za ostale trditve, ki se nanašajo na napake volje (grožnja – 45. člen OZ, bistvena zmota – 46. člen OZ), ni mogoče utemeljevati zahtevka na ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ampak kvečjemu zahtevek za njeno razveljavitev. Pogodba, ki jo obremenjujejo takšne napake, je namreč (le) izpodbojna in ne nična (primerjaj 99. in 2. odstavek 118. člena OZ).
Sodišče sicer pazi na ničnost po uradni dolžnosti, vendar to ne pomeni, da zato lahko ugotavlja dejstva, ki jih nobena od pravdnih strank ni navajala.
prenos izvedene pravice ali pravnega dejstva na novega imetnika – predlog za spremembo imetnika hipoteke – vpis na podlagi listine – načelo dispozitivnosti
V predmetni zadevi pride v poštev uporaba enajstega odstavka 142. člena ZZK-1, po kateri mora odvetnik, ki zahteva vpis na podlagi listine iz 6. točke prvega odstavka tega člena, to listino priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu.
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka je načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Predlog mora vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis.
preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - glavni postopek zaradi insolventnosti - sodna pisanja - objava - pisanja stranki in upravitelja - vročanje - seznanitev z vsebino sodnih pisanj - odkup terjatev - izvršilni naslov - nadhipoteka - vpis v zemljiško knjigo - zavarovanje plačila kupnine - zastavna pravica na terjatvi - nastanek zastavne pravice - obvestilo, da je terjatev zastavljena - zastavna pravica na zarubljenih stvareh - rubež terjatve - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - tožba za ugotovitev, da je ločitvena pravica na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhopoteko in premičninah, v register neposestnih zastavnih pravic, prenehala ali da ne obstaja - dva postopka o isti terjatvi - skupno obravnavanje zahtevkov
V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ne vročajo strankam postopka (tako kot v predhodnem postopku zaradi insolventnosti), temveč se objavijo na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja se vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči.
Ker upnik uveljavlja ločitveno pravico na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhipoteko, terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na računih dolžnika in premičninah za poplačilo iste terjatve, bi navedeno pomenilo, da bi glede na to, da upnik ni izkazal, da je ločitvena pravica na sredstvih na računih dolžnika in terjatvah do dolžnikovih dolžnikov nastala, moral vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP upnik, tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP pa upravitelj. To bi povzročilo, da bi o isti terjatvi tekla dva postopka. Navedeno sodišču narekuje skupno obravnavanje zahtevkov, ki ga je mogoče doseči le tako, da se napoti na vložitev ustrezne tožbe le upnika ali le upravitelja.
pogojna obsodba – poseben pogoj v pogojni obsodbi – preklic pogojne obsodbe – obvestilo o seji pritožbenega senata
Ob izrečeni pogojni obsodbi z določenim posebnim pogojem, da obsojenka oškodovancem povrne povzročeno škodo, je obsojenka vedela, da se mora potruditi in pokazati pripravljenost, da škodo povrne. Zato njena nezaposlenost, ob izkazani nepripravljenosti škodo povrniti, ni razlog, da se pogojna obsodba ne prekliče.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075205
ZGD-1 člen 263, 263/2. OZ člen 393, 393/1, 406, 619. ZPP člen 161, 335, 335-3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - dokazno breme - izravnalne sheme - nagrada odvetnika - podjemna pogodba - konkretizacija pritožbenih razlogov - povrnitev pravdnih stroškov - solidarnost se ne domneva - deljive obveznosti
Pri preizkusu ravnanja po 263. členu ZGD-1 se presoja, ali je bilo odločanje vestno in pošteno ob trenutku ravnanja, na primer sklenitve pogodbe, in ob upoštevanju konkretnega položaja. Kasnejši resnični razvoj dogodkov načeloma ne vpliva na obstoj ali neobstoj odgovornosti članov uprave.
Kar pa se samih domnevnih kršitev določb različnih določb ZPP o izvajanju dokaznega postopka tiče, jih pritožnica ni z ničemer podrobneje opisala. To pa bi bila morala storiti (3. točka 335. člena in prvi odstavek 339. člena ZPP), če bi bila hotela doseči, da jih bo sodišče preizkusilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083813
ZPP člen 116, 116/1. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/2, 278, 278/2. OZ člen 5, 7, 8.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka zaradi drugega naroka - objektivni pogoj izpodbojnosti - nerealna prodajna cena - prodaja premoženja po likvidacijski vrednosti - vprašanje insolventnosti
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, saj ne gre za naključje. Odvetnik tožeče stranke je vnaprej vedel, da ima istega dne, tri ure prej, razpisan narok v drugi zadevi pred sodiščem v Kranju. Zato bi moral računati na možnost, da se bo le-ta zavlekel in ne bo pravočasno prispel na narok v obravnavani zadevi, ki je bil razpisan ob 12. uri pred sodiščem v Ljubljani. Kot skrben strokovnjak bi si moral poiskati substituta, za kar je imel nedvomno dovolj časa. Če bi torej odvetnik ravnal s skrbnostjo, ki se od njega pričakuje, bi zamudo lahko predvidel in jo tudi preprečil.
Izpodbojna so lahko tudi plačila, ki so nujna za redno poslovanje družbe, če so izpolnjeni pogoji za izpodbojnost.
Odločilna je običajna zamuda s plačilom v praksi med konkretnima strankama, ne pa v (gradbeni) panogi na splošno.
Ker je za vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika bistveno, da je bil le-ta v času oprave izpodbijanih dejanj insolventen, bi se sodišče prve stopnje do vprašanja nastopa insolventnosti moralo opredeliti. Brez takšne ugotovitve tudi ni mogoče govoriti o tem, da je tožena stranka takrat, ko je bilo izpodbijano dejanje opravljeno, vedela za insolventnost tožeče stranke oziroma bi vsaj morala vedeti.
Čeprav imajo pri zbiranju dejanskega gradiva odločilno vlogo stranke, pa to, katera dejstva bodo navedle, ni odvisno izključno od njihove pobude, ampak ima pri tem pomembno vlogo tudi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva.
Odvetnik krši pogodbeno obveznost v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju njegovega poklica zahteva od njega, torej skrbnostjo dobrega strokovnjaka.