ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 311, 312, 312/1.
pobotanje medsebojnih terjatev – procesni pobot – ugovor zaradi pobota – pripojitev družbe – pogoj vzajemnosti – materialnopravni pobot – pobotna izjava
Pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti (prvi odstavek 312. člena OZ), toženec pa ni trdil, da bi podal pobotno izjavo prej, kot v ugovoru zoper slep o izvršbi.
spremenjene razmere – znižanje preživnine – stiki v času otroških počitnic – preživninske potrebe otrok – preživninske sposobnosti staršev – brezposelnost – načelo smotrnosti – korist otroka
Sodišče prve stopnje je odločitev o ločitvi postopkov pravilno utemeljilo s tem, da se v obeh postopkih odloča o istih vprašanjih, otrok pa bi bil v dveh postopkih tako izpostavljen dvema izvedeniškima ocenjevanjema, kar ni najbolje za korist otroka.
OZ člen 168, 168/2, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – glavoboli – vzročna zveza – strošek masaže – vpliv na okrevanje – valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) – odločitev o stroških postopka – delni uspeh v pravdi – povrnitev stroškov v celoti
Kot izhaja iz listinske dokumentacije, specialistka nevrologinja tožniku res ni predpisala ročnih masaž v smislu redne in nujne rehabilitacije, kar pa še ne pomeni, da tožnik do povračila stroškov te storitve ni upravičen. Bistveno je, da mu je nevrologinja ročne masaže priporočila.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – parkiranje avtomobila na služnostno pot – negatorna tožba – zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – solidarna obveznost – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – odstranitev avtomobila – dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug kot dolžnik – več izvršilnih sredstev – izbira upnika – manjša škodljivost za dolžnika – materialno procesno vodstvo – dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka postavila na njeno služnostno pot vozilo in da zato nima dostopa do hiše. Z začasno odredbo predlaga, da sodišče naloži toženi stranki, da vozilo odmakne in v nasprotnem primeru zagrozi z denarno kaznijo po določbi 226. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zmotno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe samo iz razloga, da bi tožeča stranka morala predlagati izvršilno sredstvo po 225. členu ZIZ. Upnik ima možnost izbire, še posebno, če trdi, da bo izvršba za dolžnika cenejša, za upnika pa hitrejša, če dolžnik umakne vozilo sam.
delitev solastnine – pasivna legitimacija – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujno sosporništvo – vsebina predloga za delitev solastnine – navedba vseh solastnikov v predlogu – predlog zoper mrtvo osebo – zavrženje predloga za delitev solastnine
Ker je predlagateljica v spremenjenem predlogu kot nasprotna udeleženca navedla solastnika, ki sta umrla pred vložitvijo prvotnega predloga, gre za procesno pomanjkljivost oziroma absolutno procesno oviro, ki je ni mogoče odpraviti na podlagi določbe 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zato je odločitev o zavrženju predloga pravilna.
Zaradi nedopustnega ravnanja stranke ni nedopusten (zoper prisilne predpise in moralo) tudi posel sam. Vsebina pogodbene ureditve je namreč tista, ki mora biti v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnim načelom, če naj bo posel ničen.
policijska intervencija – nevarna dejavnost – delovna naloga policista – nadpovprečno močna oseba neobvladljiva zaradi alkoholiziranosti – vmesna sodba
Zmotna je pritožbena trditev, da policijska intervencija ne more predstavljati izrednega (neobičajnega) dogodka, češ da naj bi šlo „zgolj“ za običajno delovno nalogo policista. Intervencija seveda sodi med delovne naloge policista, a pritožba spregleda, da so policisti dolžni intervenirati tudi v situacijah, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov za njih (kot je bilo to v konkretnem primeru) predstavljajo povečano škodno nevarnost. In to navkljub njihovi izurjenosti, izkušnjam in ustrezni opremljenosti. Vse navedene lastnosti zadostujejo za situacije, ki so običajne. Ne morejo pa biti policisti vnaprej izurjeni (pripravljeni oziroma opremljeni) za neobičajne (nepredvidljive) situacije.
neoprava procesnega dejanja – opustitev odgovora na spremembo tožbe – nenavzočnost toženca na naroku za glavno obravnavo – priznana dejstva – izdaja sodbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – očitno neutemeljen predlog – sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje brez razpisa naroka – neobstoj pooblastilnega razmerja z odvetnico – nepravilno vročanje odvetnici – napaka sodišča
Pri presoji utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje se presoja upravičenost zamude stranke, ne pa to, ali je odločba, ki je posledica neaktivnosti stranke, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081479
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost zahtevka – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost – stroški terenskega preverjanja – preprečevanje zamud pri plačilih – stroški opominjanja
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
prehod zapuščine na dediče – določitev kroga dedičev – dedovanje denacionaliziranega premoženja
Z 78. členom ZDen je določeno, da se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, zapuščina pa na dediče preide s pravnomočnostjo določbe o denacionalizaciji.
Krog dedičev, ki so upravičeni dedovati denacionalizirano premoženje, torej ni enak krogu dedičev, ki so bili upravičeni dedovati premoženje, ki ga je zapustnica imela ob smrti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081478
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – neupravičena pridobitev – odškodninski zahtevek – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – stroški terenskega preverjanja – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Začasni zastopnik ima pravico do povračila potrebnih stroškov ne glede na to, ali stranka, ki jo je začasno zastopal, v pravdi ali s pravnim sredstvom uspe ali ne.
Glede vabila na zaslišanje strank je potrebno upoštevati določbo 261. člena ZPP, ki določa, da se vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, vroči osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. Pravnim osebam se sicer vroča po prvem odstavku 133. člena ZPP, vendar pa to ne velja za vabilo na zaslišanje. Določba prvega odstavka 261. člena je v razmerju do 133. člena ZPP specialne narave: vabilo zakonitemu zastopniku pravne osebe je treba vselej vročati njemu osebno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081477
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost zahtevka – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost – DDV – stroški terenskega preverjanja – preprečevanje zamud pri plačilih – stroški opominjanja – pravdni stroški
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Nepristranskost sodnikov je treba ocenjevati tudi po zunanjem videzu, namreč kako jo lahko razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče ravna in odloča nepristransko, temveč ne smejo biti podane niti okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070983
SPZ člen 67, 99, 100. OZ člen 122, 125, 125/1, 125/2, 427.
večstanovanjska zgradba – solastnina – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – negatorna tožba – poseg v skupne dele stanovanjske stavbe – posest dela notranjega atrija in vgradne omare v skupnem hodniku – protipravnost – upravljanje s solastno stvarjo – kršitev upravičenja solastnikov upravljati s stvarjo v solastnini – dogovor o načinu uporabe, sklenjen s prvotnim lastnikom – neseznanjenost ostalih solastnikov z dogovorom – nevezanost na dogovor
Omejitve solastninskih upravičenj, dogovorjene med prodajalcem in tožencem v njegovo korist, niso omenjene v pogodbah, ki jih je prodajalec (nato) sklepal z ostalimi kupci – solastniki. To pomeni, da sklenjeni dogovor med prodajalcem in tožencem ne zavezuje tožnika in ostale solastnike. Nadaljnji kupci (solastniki) so singularni in ne univerzalni pravni nasledniki prodajalca. Zato pogodba, sklenjena med prodajalcem in tožencem, ustvarja pravice in obveznosti le med njima in njunimi univerzalnimi pravnimi nasledniki (prvi in drugi odstavek 125. člena OZ).
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – spor o obstoju predpostavk za odpoved najemne pogodbe
Toženčevo nestrinjanje z odpovedjo najemne pogodbe je izraženo že s tem, da še vedno zaseda stanovanje, ki je predmet tožbe, in da ves postopek vztraja, da niso izpolnjene predpostavke za učinkovito odpoved in za utemeljenost posledične zahteve za izpraznitev in izročitev stanovanja.
Patent je pravica, ki jo ima nosilec patenta. Glede pravnega učinka ničnostnega zahtevka se dopolnilno uporabljajo določbe OZ. Glede na določbe OZ učinkuje ničnost za vnazaj. Če določene pogodbe – ali v tem primeru pravice – ni, je tudi ni za nikogar in zoper nikogar. To velja tudi za zahtevek na ugotovitev ničnosti patenta: odločitev v tem sporu učinkuje za in zoper vsakogar.
Soimetniki patenta so nujni sosporniki, če so tožena stranka.
Z ničnostno tožbo ni mogoče zahtevati razveljavitve patenta. Mogoče je zahtevati le ugotovitev ničnosti.
Stranka v postopku lahko postavi tožbeni zahtevek kakor hoče. Z njim lahko uspe le, če obstaja pravni temelj za takšen zahtevek. Če ga ni, potem mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti.