delitev solastnine – pasivna legitimacija – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujno sosporništvo – vsebina predloga za delitev solastnine – navedba vseh solastnikov v predlogu – predlog zoper mrtvo osebo – zavrženje predloga za delitev solastnine
Ker je predlagateljica v spremenjenem predlogu kot nasprotna udeleženca navedla solastnika, ki sta umrla pred vložitvijo prvotnega predloga, gre za procesno pomanjkljivost oziroma absolutno procesno oviro, ki je ni mogoče odpraviti na podlagi določbe 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zato je odločitev o zavrženju predloga pravilna.
Osebi, katerih zaslišanje je predlagala tožena stranka, bi sicer lahko izpovedali o obstoju ustnega dogovora o tristranskem pravnem razmerju, ker nista stranki sporne pisne pogodbe pa ne bi vedele povedati nič v zvezi z njeno vsebino oziroma veljavnostjo. Zato njuno zaslišanje ne bi spremenilo dejstva, da je tožena stranka sporno pogodbo sklenila in se z njo zavezala za dobavo plovila tožeči stranki. Dejstvu sklenitve pogodbe tožena stranka ni ugovarjala, kot tudi ni podala trditev o njeni morebitni neveljavnosti. Pogodba, ki je veljavno sklenjena, pa nedvomno pogodbeni stranki zavezuje, da jo izpolnita.
Zaradi delnega umika tožbe se vrednost spornega predmeta ni spremenila, zato umik na odločitev o stroških ni imel vpliva.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 182. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - dokazna ocena - izvedensko mnenje - imenovanje drugega izvedenca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv predhodne poškodbe na obseg škode
Dokazni postopek je namenjen temu, da se sodišče zanesljivo prepriča o obstoju relevantnih dejstev. Razumljivo je, da sodišče ni dolžno ponavljati dokazovanja, čeprav se stranka z njegovim izidom morebiti ne strinja. Strankina pravica do izvedbe dokaza namreč ni absolutna.
Začasni zastopnik ima pravico do povračila potrebnih stroškov ne glede na to, ali stranka, ki jo je začasno zastopal, v pravdi ali s pravnim sredstvom uspe ali ne.
neoprava procesnega dejanja – opustitev odgovora na spremembo tožbe – nenavzočnost toženca na naroku za glavno obravnavo – priznana dejstva – izdaja sodbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – očitno neutemeljen predlog – sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje brez razpisa naroka – neobstoj pooblastilnega razmerja z odvetnico – nepravilno vročanje odvetnici – napaka sodišča
Pri presoji utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje se presoja upravičenost zamude stranke, ne pa to, ali je odločba, ki je posledica neaktivnosti stranke, pravilna.
OZ člen 168, 168/2, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – glavoboli – vzročna zveza – strošek masaže – vpliv na okrevanje – valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) – odločitev o stroških postopka – delni uspeh v pravdi – povrnitev stroškov v celoti
Kot izhaja iz listinske dokumentacije, specialistka nevrologinja tožniku res ni predpisala ročnih masaž v smislu redne in nujne rehabilitacije, kar pa še ne pomeni, da tožnik do povračila stroškov te storitve ni upravičen. Bistveno je, da mu je nevrologinja ročne masaže priporočila.
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 311, 312, 312/1.
pobotanje medsebojnih terjatev – procesni pobot – ugovor zaradi pobota – pripojitev družbe – pogoj vzajemnosti – materialnopravni pobot – pobotna izjava
Pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti (prvi odstavek 312. člena OZ), toženec pa ni trdil, da bi podal pobotno izjavo prej, kot v ugovoru zoper slep o izvršbi.
izročilna pogodba – izjava v izročilni pogodbi – sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – odpoved neuvedenemu dedovanju – oporoka – oporočno razpolaganje – svoboda testiranja
Po večinskem stališču pravne teorije in sodne prakse prednik ni pogodbeno zavezan v tem pomenu, da tistemu, ki se je dedovanju vnaprej odpovedal, pozneje ne bi mogel več česa nakloniti. Kljub sklenitvi sporazuma o odpovedi dediščini torej lahko zapustnik potomcu na podlagi poznejše oporoke zapusti celotno ali le del premoženja. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da niso neveljavna tista oporočna razpolaganja, s katerimi je zapustnica naklonila premoženje hčerki in zetu pod pogojem, da pritožnicam izplačata v oporoki navedene denarne zneske in nadaljnja določila oporoke v primeru, če pritožnic ne bosta izplačala. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo prevelik poseg v pravico zapustnice do svobode testiranja.
kupoprodajna pogodba – razveza pogodbe – učinki razvezane pogodbe – hipoteka na nepremičninah – izvršba – škoda – nastanek škode – prodaja nepremičnin v izvršbi – neupravičena obogatitev – prikrajšanje – korist
Škoda je zmanjšanje premoženja ali preprečitev povečanja premoženja (132. člen OZ), zato vsak poseg v lastninsko pravico še ne pomeni hkrati pravno priznane premoženjske škode. Tožnik ni navedel konkretnih okoliščin, zaradi katerih se je njegovo premoženje zmanjšalo oziroma ni povečalo, zato ni izkazal, da mu je nastala pravno priznana premoženjska škoda. Tožnikov zahtevek tudi ni izkazan na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, ker mora biti tudi prikrajšanje konkretno in realno izkazano, teh dejstev pa tožnik opredeljeno ni zatrjeval.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081477
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost zahtevka – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost – DDV – stroški terenskega preverjanja – preprečevanje zamud pri plačilih – stroški opominjanja – pravdni stroški
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
S tem, ko je sodišče od izvajalca zahtevalo, da pri sestavi predračuna navede vsa predvidljiva potrebna dela za izvedbo posla, od tožnika ni zahtevalo višje mere dobrega strokovnjaka od tiste, ki je določena v 6. členu OZ, zaradi česar očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0080644
OZ člen 83. ZVPot člen 46c. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop od pogodbe – dogovor – dokazovanje – obličnost
Pogodbeni stranki sta se zaradi lažjega dokazovanja dogovorili, da bosta dopolnitve pogodbe sklepali v pisni obliki, ni pa zaradi tega ničen vsak dogovor, ki ni sklenjen v takšni obliki. Stranka zato lahko dokaže obstoj ustnega dogovora.
napotitev na pravdo – izločitveni zahtevek – manj verjetna pravica
Ob tem, ko dedinja C.C. ni priznala izločitvenega zahtevka dedinje A.A. in upnika, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo A.A., saj je njena pravica manj verjetna.
pritožnika, da ima tožničino zemljišče poleg sporne poti tudi druge (celo boljše) povezave, saj to ne izključuje dejstva, da je posest izvajala tudi tu, kjer je sporno.
Zaradi nedopustnega ravnanja stranke ni nedopusten (zoper prisilne predpise in moralo) tudi posel sam. Vsebina pogodbene ureditve je namreč tista, ki mora biti v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnim načelom, če naj bo posel ničen.
objava popravka – popravek v širšem smislu – objektivno poročanje novinarja
Zahtevani popravek mora zakonske pogoje res izpolnjevati kot celota in za zavrnitev objave popravka zadošča že, če le del besedila zahtevanega popravka ne izpolnjuje teh pogojev. A tega stališča si ni mogoče razlagati atomistično.
ZAVAROVANJE TERJATEV – VARSTVO POTROŠNIKOV – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0064861
ZIZ člen 270. ZVKSES člen 23, 23/1, 24, 24/1.
pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – napake na nepremičnini – varstvo kupcev stanovanj – jamčevalni roki – obvestilo o napakah
Verjetnost terjatve tožeče stranke je podana. Ugotovljeno je, da so bile določene napake pri nepremičnini res ugotovljene že v primopredajnem zapisniku, da pa je izvedenec ugotovil tudi napake, glede katerih ni mogoče govoriti o očitnih napakah, ki bi jih morala tožeča stranka zaznati takoj oziroma kmalu po prevzemu stanovanja.