CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081481
ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost zahtevka – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost – stroški terenskega preverjanja – preprečevanje zamud pri plačilih – stroški opominjanja
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
ZPP člen 161, 161/3, 163, 163/1, 163/2, 163/3, 163/4, 165, 165/3. OZ člen 1020.
stroški postopka – priglasitev stroškov postopka – razveljavitev prvotne odločbe – pravočasnost priglasitve stroškov postopka – konec ponovne glavne obravnave – poroštvo – več porokov – solidarna obveznost – solidarna odgovornost za stroške
Če pritožbeno sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, mora sodišče prve stopnje, ko v zadevi ponovno odloči, pri končni odločitvi o stroških upoštevati tako stroške prve kot druge stopnje ter ponovne stroške na prvi stopnji, če so priglašeni do konca ponovne obravnave, ki je opravljena pred ponovno oziroma končno odločitvijo o stroških postopka.
Trditve v pritožbi so nedopustna pritožbena novota, ker pritožba ni izkazala opravičljivega razloga za njihovo neuveljavljanje v postopku pred sodiščem prve stopnje.
izvršba na podlagi verodostojne listine – umik predloga za izvršbo – stroški ugovora
Pritožba sicer pravilno poudarja, da so določbe ZIZ (38. člen) glede odločanja o stroških postopka specialnejše od tistih, ki jih določa ZPP. To načeloma sicer velja, vendar predvsem v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.
Določba 441. člena ZPP ureja le vprašanje umika predloga za izdajo plačilnega naloga, ne ureja pa vprašanja, kako sodišče odloči o stroških morebiti vloženega ugovora, če je predlog za izvršbo predhodno umaknjen.
Patent je pravica, ki jo ima nosilec patenta. Glede pravnega učinka ničnostnega zahtevka se dopolnilno uporabljajo določbe OZ. Glede na določbe OZ učinkuje ničnost za vnazaj. Če določene pogodbe – ali v tem primeru pravice – ni, je tudi ni za nikogar in zoper nikogar. To velja tudi za zahtevek na ugotovitev ničnosti patenta: odločitev v tem sporu učinkuje za in zoper vsakogar.
Soimetniki patenta so nujni sosporniki, če so tožena stranka.
Z ničnostno tožbo ni mogoče zahtevati razveljavitve patenta. Mogoče je zahtevati le ugotovitev ničnosti.
Stranka v postopku lahko postavi tožbeni zahtevek kakor hoče. Z njim lahko uspe le, če obstaja pravni temelj za takšen zahtevek. Če ga ni, potem mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti.
pritožnika, da ima tožničino zemljišče poleg sporne poti tudi druge (celo boljše) povezave, saj to ne izključuje dejstva, da je posest izvajala tudi tu, kjer je sporno.
pristop k dolgu – zmota o identiteti – volja stranke – naročnik – neposredni zahtevek – podizvajalec – projektna družba – pooblaščenec po zaposlitvi
Čeprav je bil podizvajalec v zmoti, kdo je naročnik po 631. členu OZ, je glede na konkretne okoliščine primera treba šteti, da so pravni učinki iz 631. člena OZ nastopili pri naročniku.
IZVRŠILNO PRAVO – ENERGETIKA – STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV
VSL0053501
ZIZ člen 24, 24/4, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-7, 56a. EZ člen 61. EZ-1 člen 478, 478/1. ZUreP-1 člen 93. SPZ člen 8.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – ugovor novega dolžnika – nedopustnost izvršbe – predmeti, izvzeti iz izvršbe – objekt elektroinfrastrukture – nedopustnost izvršbe na objektu elektroinfrastrukture – smisel nedopustnosti izvršbe – združitev lastninskopravnih položajev nepremičnine in objekta elektroinfrastrukture, ki na njej stoji – postopek razlastitve – pridobitev nepremičnine v postopku razlastitve – položaj razlastitvenega upravičenca
Postopek razlastitve je subsidiaren, če ni pogodbene volje obeh strank. Tako je dejansko skozi pravni promet v tem primeru prišlo do situacije, da je prišlo do združitve lastninskopravnih položajev nepremičnine in objekta, ki na njej stoji. Zato je pravo vprašanje, ki se v tej zadevi postavlja, dopustnost oprave izvršbe na tako nepremičnino skozi določbo 7. točke 55. člena ZIZ. Smisel 7. točke 55. člena ZIZ ni v tem, da se upniku prepreči prodajo nepremičnine oziroma predmeta izvršbe in posledično poplačilo terjatve (iz vrednosti tega premoženja), temveč (tudi) v tem, da se kupcu zagotovi možnost pridobitve lastninske pravice na predmetu izvršbe (v nasprotnem primeru je prodaja obremenjena s pravno napako), hkrati pa se varuje predmet kot tak zaradi njegove pomembnosti. S tem se sicer posega v upnikovo pravico do poplačila terjatve iz dolžnikovega premoženja, vendar prav 7. točka 55. člena ZIZ hkrati pokaže, da ta pravica ni absolutna in neomejena.
Če bi bila nepremičnina pridobljena v postopku razlastitve, razlastitveni upravičenec vsekakor ni realni dolžnik iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ, saj bi taka prodaja v izvršilnem postopku nasprotovala smislu razlastitve.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Že v pravdnem postopku je bilo zatrjevano, da tožnik nepremičnine, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe, oddaja, vsa navedena dejstva pa prepričljivo kažejo, da ima tožnik lastna sredstva, s katerimi bo lahko plačal sodno takso v rokih, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Okoliščina, da tožnik ni več na prestajanju zaporne kazni, le še dodatno potrjuje večje možnosti, da bo tožnik lahko plačal taksno obveznost.
pravica do povračila škode - vzročna zveza - teorija o ratio legis vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - požig - odškodninska odgovornost države - ogled kraja kaznivega dejanja - omejitev gibanja na kraju kaznivega dejanja
Za odškodninsko odgovornost je pravno pomemben tisti vzrok, ki ga kršena norma glede na svoj namen šteje za vzrok. Sojenje v razumnem roku ni predpisano zaradi preprečitve kaznivih dejanj na predmetih spora.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 182. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - dokazna ocena - izvedensko mnenje - imenovanje drugega izvedenca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv predhodne poškodbe na obseg škode
Dokazni postopek je namenjen temu, da se sodišče zanesljivo prepriča o obstoju relevantnih dejstev. Razumljivo je, da sodišče ni dolžno ponavljati dokazovanja, čeprav se stranka z njegovim izidom morebiti ne strinja. Strankina pravica do izvedbe dokaza namreč ni absolutna.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080655
ZFPPIPP člen 221o. ZGD-1 člen 623, 623/5, 624, 624/2. ZPP člen 199.
prisilna poravnava - izčlenitev z ustanovitvijo novih družb - prisilna poravnava s prestrukturiranjem z izčlenitvijo - prenos premoženja - prenos terjatve - prevzem pogodbenih pravic in obveznosti - pravno nasledstvo - procesno nasledstvo - dokazilo o prenosu terjatve - stranska intervencija - priglasitev intervencije
B. d.o.o. kot univerzalni pravni naslednik bi namesto tožeče stranke vstopil v to pravdo, če bi tožeča stranka uspela dokazati, da je predmet prenosa tudi v tem gospodarskem sporu vtoževana terjatev.
Intervenient za priglasitev intervencije ne potrebuje poziva sodišča, ampak to lahko stori sam kadarkoli, če ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od teh strank.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070952
SPZ člen 70, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5. ZNP člen 4, 126. ZPP člen 337, 337/1.
solastnina – postopek za delitev solastnine – način delitve – fizična delitev – preoblikovanje solastnine v etažno lastnino – posegi v objekt – znatni stroški – dodelitev enemu od solastnikov – izplačilo drugega – pomanjkanje denarnih sredstev – civilna delitev – prodaja nepremičnine in razdelitev kupnine – predlog za odlog delitve – manjvrednost nepremičnine zaradi preužitka – možnost izjave – zaslišanje udeležencev v nepravdnem postopku – pritožbena novota – odločitev o stroških postopka – plačilo sodne takse za predlog – odlog plačila sodne takse za predlog do pravnomočnosti odločitve
Zatrjevana razloga, kot sta slabe razmere na trgu in obremenjenost nepremičnine s preužitkom, nista prehodnega značaja, zato ne dajeta podlage za odlog delitve solastnine.
upravitelj prisilne poravnave, stečaja in likvidacije – zbornica upraviteljev – obvezno članstvo – pristopna izjava – izstop iz članstva – pravica do združevanja
S spremembami ZFPPIPP-C v letu 2010 je bila ustanovljena zbornica upraviteljev, ki je določila obvezno članstvo upravitelja v njej. Oseba pridobi položaj člana zbornice z vpisom v seznam upraviteljev. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da za dosedanje člane ni potrebna posebna pristopna izjava, temveč se šteje, da avtomatično postanejo člani po spremenjenem zakonu, s tem da imajo možnost, da jim članstvo preneha z izstopom oziroma izbrisom. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno citiralo določbe in prakso Ustavnega sodišča, da zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih oseb, da se svobodno združujejo.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO– STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0070967
ZIZ člen 64, 65. ZZK-1 člen 8.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe – ugovor tretjega – pravica, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – prenos lastninske pravice – kupoprodajna pogodba – hipoteka na prodani stvari – trenutek pridobitve lastninske pravice
Za izločitveno tožbo in za ugovor tretjega v izvršilnem postopku velja, da mora tožnik izkazati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Tožnika sta dokazala, da sta že leta 2000 s prvotoženko sklenila in izvršila kupoprodajno pogodbo za nepremičnini, na katerih je bila leta 2007 vpisana hipoteka za posojilo v korist drugotoženca. Ker je bil notarski zapis v posebni pravdi ugotovljen za ničnega, toženca ne moreta uspeti z obrambo, da sta razpolagala z nepremičnino ob upoštevanju zemljiškoknjižnega stanja.
pravdna sposobnost – zastopanje – pooblastilo po zaposlitvi – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – podjemna pogodba
Ugotovitev, da je pogodbo za toženca sklenila oseba, ki za to ni bila pooblaščena, še ne pomeni, da je toženec, ki svoji vezanosti oziroma oddanemu naročilu poprave poškodb ni nasprotoval (in je tudi poravnal enega izmed treh s strani tožnice izdanih računov), prost obveznosti. Možnost, da neupravičeno zastopani pogodbo, ki jo je sklenil nekdo kot njegov pooblaščenec brez njegovega pooblastila, naknadno odobri, zakon celo izrecno predvideva.
Na kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi pravdno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.
OZ člen 168, 168/2, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – glavoboli – vzročna zveza – strošek masaže – vpliv na okrevanje – valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) – odločitev o stroških postopka – delni uspeh v pravdi – povrnitev stroškov v celoti
Kot izhaja iz listinske dokumentacije, specialistka nevrologinja tožniku res ni predpisala ročnih masaž v smislu redne in nujne rehabilitacije, kar pa še ne pomeni, da tožnik do povračila stroškov te storitve ni upravičen. Bistveno je, da mu je nevrologinja ročne masaže priporočila.
S tem, ko je sodišče od izvajalca zahtevalo, da pri sestavi predračuna navede vsa predvidljiva potrebna dela za izvedbo posla, od tožnika ni zahtevalo višje mere dobrega strokovnjaka od tiste, ki je določena v 6. členu OZ, zaradi česar očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.