Ker dokazov, ki niso pomembni za ugotovitev odločilnih dejstev ali ki so predlagani za dokazovanje dejstev, ki jih je stranka, ki je predlagala dokaz, že dokazala, ni treba izvesti, z opustitvijo zgoraj navedenih dokazov ni bila storjena bistvena kršitev postopka.
Glede na to, da je imel tožnik možnost podati svoje pripombe na mnenje izvedenke oziroma predlagati tudi njeno ustno zaslišanje, na katerem bi lahko izvedenki postavil svoja vprašanja, a tega ni zahteval, pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.
delitev solastnine – pasivna legitimacija – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujno sosporništvo – vsebina predloga za delitev solastnine – navedba vseh solastnikov v predlogu – predlog zoper mrtvo osebo – zavrženje predloga za delitev solastnine
Ker je predlagateljica v spremenjenem predlogu kot nasprotna udeleženca navedla solastnika, ki sta umrla pred vložitvijo prvotnega predloga, gre za procesno pomanjkljivost oziroma absolutno procesno oviro, ki je ni mogoče odpraviti na podlagi določbe 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zato je odločitev o zavrženju predloga pravilna.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080655
ZFPPIPP člen 221o. ZGD-1 člen 623, 623/5, 624, 624/2. ZPP člen 199.
prisilna poravnava - izčlenitev z ustanovitvijo novih družb - prisilna poravnava s prestrukturiranjem z izčlenitvijo - prenos premoženja - prenos terjatve - prevzem pogodbenih pravic in obveznosti - pravno nasledstvo - procesno nasledstvo - dokazilo o prenosu terjatve - stranska intervencija - priglasitev intervencije
B. d.o.o. kot univerzalni pravni naslednik bi namesto tožeče stranke vstopil v to pravdo, če bi tožeča stranka uspela dokazati, da je predmet prenosa tudi v tem gospodarskem sporu vtoževana terjatev.
Intervenient za priglasitev intervencije ne potrebuje poziva sodišča, ampak to lahko stori sam kadarkoli, če ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od teh strank.
pravica do povračila škode - vzročna zveza - teorija o ratio legis vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - požig - odškodninska odgovornost države - ogled kraja kaznivega dejanja - omejitev gibanja na kraju kaznivega dejanja
Za odškodninsko odgovornost je pravno pomemben tisti vzrok, ki ga kršena norma glede na svoj namen šteje za vzrok. Sojenje v razumnem roku ni predpisano zaradi preprečitve kaznivih dejanj na predmetih spora.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 182. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - dokazna ocena - izvedensko mnenje - imenovanje drugega izvedenca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv predhodne poškodbe na obseg škode
Dokazni postopek je namenjen temu, da se sodišče zanesljivo prepriča o obstoju relevantnih dejstev. Razumljivo je, da sodišče ni dolžno ponavljati dokazovanja, čeprav se stranka z njegovim izidom morebiti ne strinja. Strankina pravica do izvedbe dokaza namreč ni absolutna.
ZIZ člen 44. ZFPPIPP člen 5, 131, 131/1, 136, 221z, 221z/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nedovoljenost izvršbe – ponovna prisilna poravnava – namen prisilne poravnave
Namen prepovedi izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju po začetku postopka zaradi insolventnosti je predvsem v preprečitvi vpliva dejavnikov, ki bi lahko ovirali uspešno izvedbo postopka zaradi insolventnosti. V primeru prisilne poravnave (ponovna prisilna poravnava pri tem ni izključena) je namen, ki se ščiti, izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, zato novih postopkov izvršbe in zavarovanja načeloma ni dopustno dovoliti, dokler ta postopek ni zaključen. Odločilnega pomena je torej okoliščina, da je bil dolžnik v času vložitve predloga za izvršbo v postopku ponovne prisilne poravnave, in ne okoliščina, ali ta prisilna poravnava na konkretno terjatev vpliva ali ne.
OZ člen 6, 131, 131/1, 164, 164/2, 168, 168/3, 169, 378. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2, 286, 286/1, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost delodajalca – civilni delikt – nedopusten poseg v položaj drugega – nedopustno ravnanje – zamenjava železniških tirnic – požar – skrbnost dobrega strokovnjaka – krivda – obrnjeno dokazno breme – pravočasnost trditev – pritožbena novota – škoda zaradi zagorelega gozda – vzpostavitev prejšnjega stanja – popolna restitucija – škoda zaradi izgubljenega donosa – škoda zaradi izgubljenega dobička
Pri splošnem civilnem deliktu gre za nedopusten poseg v položaj drugega, ki ima za posledico nastanek škode. Pri tem ni nedopustno povzročena samo tista škoda, glede katere se ugotovi, da je nastala zaradi kršitve kakšne specialne prepovedi, ampak velja splošno načelo, da je nedopustna vsakršna povzročitev škode, če predpis izjemoma ne dopušča povzročitve zaradi posebnih okoliščin, npr. zaradi skrajne sile ali silobrana. Ni torej potrebno, da oškodovalec prekrški določen predpis ali splošne norme pravnega reda, ampak zadostuje, da je njegovo ravnanje v nasprotju z običajnimi normami obnašanja in dobrimi običaji.
Glede na ugotovitve o jasnem, suhem in vetrovnem vremenu obravnavanega dne, o tem, da je to območje požarno zelo občutljivo in je pred spornim dogodkom tu že večkrat gorelo, da je veter tu običajen in stalno prisoten, da je bilo rastje ob progi suho, da so bile obravnavanega dne po izjavi vodje del idealni pogoji za požar, da pri menjavi tirnic zaradi njihovega rezanja z motorno žago vedno prihaja tudi do odleta isker v okolico, da je obravnavanega dne iskre zaradi razmer nosilo tudi do sedem metrov od mesta žaganja, da delavci pričetka požara niso opazili in so ga začeli gasiti šele, ko se je razširil, zaradi česar ga niso mogli pogasiti, je pravilen sklep, da so delavci opustili potrebno skrbnost dobrega strokovnjaka.
Zakon kot temeljni način reparacije oziroma povrnitve škode predvideva vzpostavitev prejšnjega stanja. Če ta ne pride v poštev, je treba povzročeno škodo odpraviti z denarno odškodnino. Vzpostavitev prejšnjega stanja v gozdu pomeni ponovno pogozditev, vendar pa ta ne omogoča popolne restitucije, saj ni mogoče vzpostaviti enakega gozda, kot je bil pred požarom. Popolna restitucija pomeni posaditev novega gozda in denarna odškodnina v višini razlike do polne vrednosti gozda, kot je obstajal pred požarom.
ZPP člen 412, 412/2. ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a.
preživnina za otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca - dolžnost sodišča odločati o preživnini
Na podlagi določila drugega odstavka 412. člena ZPP odloči sodišče, kadar odloča o razvezi ali razveljavitvi zakonske zvez, tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter stikih med zakoncema in skupnimi otroki. O tem odloči sodišče tudi v primeru, ko ni bil postavljen ustrezen zahtevek. Takšno določilo je potrebno razlagati tako, da je sodišče dolžno odločiti tudi o preživnini, čeprav je bil postavljen le zahtevek za predodelitev otroka in določitev stikov.
ZZZDR člen 84, 84/2, 84/3.. OZ člen 39, 39/1, 39/2, 39/4, 87, 87/1, 190, 190/1, 190/3.
darilna pogodba - pravna narava pogodbe - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - causa (kavza) - ničnost darilne pogodbe - vrnitev darila - razveza zakonske zveze - odpadla podlaga (razveza zakonske zveze)
Pravni posel je bil sklenjen zaradi zavarovanja premoženja pred posegi upnikov. Pravni posel s tako podlago pa je nedopusten in zato ničen, kar ima za posledico vrnitev prejetega (87. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ).
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - montaža lopatic na rotor
Že sama montaža lopatic teže od 80 do 100 kg na rotor teže 3 tone, ki ga je potrebno ob montaži uravnavati in stabilizirati s šponerji predstavlja nevarnost, ki presega običajno raven nevarnosti.
sprememba otrokovega imena in priimka – pristojnost sodišča – nadomestitev soglasja starša
Sodišče ni pristojno za odločanje o spremembi otrokovega imena in/ali priimka, temveč o spremembi na prošnjo odloča upravna enota. Sodišče odloča zgolj o utemeljenosti zahtevka za spremembo, ki ga poda eden od staršev, ker drugi s spremembo ne soglaša, odločba sodišča pa (v primeru pozitivne odločitve) nadomesti soglasje starša, ki s spremembo ni soglašal.
ZOZP člen 41. ZVCP-1 člen 27, 27/1, 44, 44/1, 44/1-3.
prometna nezgoda - trčenja osebnega vozila s traktorjem s prikolico - vključevanje (s travnika) na prednostno cesto - regresni zahtevek zavarovalnice - vožnja z neregistriranim vozilom - konkurenca kršitve pravila o prednostni cesti in prehitri vožnji - soprispevek oškodovanca
Glede na tak potek prometne nesreče, ob konkurenci kršitve pravila o prednostmi cesti in o primerni hitrosti, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je odločilo, da je toženec 80 % odgovoren za nastalo prometno nesrečo, 20 % pa voznik osebnega avtomobila.
Toženec je imel v postopku do vložitve pritožbe zoper delno sodbo pooblaščenko, odvetnico, kateri je sodišče prve stopnje pravilno vročilo delno sodbo (prvi odstavek 137. člena ZPP).
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069736
Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 25. ZPP člen 2, 458, 458/1.
upravnik – obračunavanje obratovalnih stroškov – pogodba o upravljanju storitev upravljanja in obratovanja – odčitavanje vode – kalorimeter – vezanost sodišča na zahtevek
Sporno pogodbo so podpisali etažni lastniki, katerih solastniški deleži so predstavljali več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše, zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da je pogodba veljavna.
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – umik tožbe takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek
Tožeča stranka v pritožbi navaja (in kar potrjujejo predloženi dokazi), da je tožbo umaknila takoj, ko ji je tožena stranka v celoti izpolnila zahtevek (tj. poleg glavnice plačala še zakonske zamudne obresti in izvršilne stroške) in kot izhaja iz podatkov spisa še pred potekom 15 dnevnega roka za doplačilo sodne takse. Glede na navedeno pritožnica utemeljeno opozarja, da ji je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno naložilo v plačilo toženkine stroške.
zavrženje vloge - vložitev izrednega pravnega sredstva po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita - nedovoljenost izrednega pravnega sredstva
Zakon določa, da stranka sama, ki nima pooblaščenca, ne more vložiti izrednega pravnega sredstva, razen v primeru, ko ima opravljen pravniški državni izpit.
popravni sklep – napake v imenih in številkah – druge očitne pisne pomote – možnost večkratne poprave
Sodišče prve stopnje je nekatere napake v imenih in številkah ter druge očitne pomote, na katere opozarja pritožnik v pritožbi, odpravilo z izdajo popravnega sklepa (ne še vse). Ker to lahko stori kadar koli, tudi večkrat, morebitne napake v imenih in številkah ter druge očitne (pisne) pomote niso predmet pritožbenega postopka.