ZNP člen 168, 168/3, 174, 174/1, 174/2. ZIZ člen 110, 110/1.
sodni depozit – predlog predlagateljice – izjava nasprotnega udeleženca o sprejetju deponiranega zneska – prenos terjatve iz naslova sodnega depozita – nakazilo na račun upnice – sklep o izročitvi deponiranega denarnega zneska – sklep o izvršbi o dovolitvi rubeža denarne terjatve – nastanek zastavne pravice na deponiranem znesku – vrstni red poplačila več upnikov
Upnica je utemeljeno zahtevala izplačilo, upoštevajoč da je zastavno pravico na deponiranem znesku pridobila pred predlagateljico (prvi odstavek 110. člena ZIZ).
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa tar. št. 39.
odvetniški stroški - zastopanje v nepravdnem postopku - zadržanje zaradi prisilnega zdravljenja
Odvetnik do priglašene nagrade za storitve pregleda spisa in listin ni upravičen, ker slednja nima narave samostojne storitve. Pravilno je uporabljena tudi določba 5. odstavka 17. člena ZOdv, saj je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zaključeno zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode (telesnih bolečin, zmanjšanja življenjskih aktivnosti...), stanje oškodovanca pa je stabilizirano. Zato ni pomembno, da morebiti posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004434
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6, 67, 67/1. ZKP člen 83, 148. ZPrCP člen 107, 107/9.
nezakonit dokaz - izjava osumljenca - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - uživanje alkohola po prometni nesreči - upoštevanje rezultata meritve z indikatorjem alkohola
Pritožba ima sicer prav, da so “izjave - uradni zaznamki osumljencev”, dane v postopku o prekršku na kraju storitve prekrška, preden je storilec poučen o svoji ustavni pravici do molka oziroma do privilegijev zoper samoobtožbo, v procesnem smislu dokazi, na katere se sodba o prekršku ne sme opreti, saj v smislu 6. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 to predstavlja nedovoljen dokaz. Vendar pa za kaj takega, ko bi v konkretnem primeru obdolženec podal policiji “izjavo osumljenca”, ki bi se odrazila v zapisanem uradnem zaznamku, sploh ne gre in taka izjava iz spisovnega gradiva tudi ne izhaja. Ko je obdolženec policistom na kraju samem povedal, da je užival alkohol po nesreči, o čemer je moral biti povprašan, ni mogoče v nobenem primeru upoštevati rezultata indikatorja, kljub temu, da je preizkus z indikatorjem bil pravilno opravljen (in celo ugodnejši), temveč samo in zgolj rezultat alkoholiziranosti na podlagi opravljenega strokovnega pregleda (odvzem telesnih tekočin).
zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o stroških - dopustnost pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločalo o stroških postopka, ki jih je na podlagi priglašenega stroškovnika kot prvostopenjski organ odmeril prekrškovni organ, pritožba zoper takšno sodbo ni dovoljena in jo je bilo potrebno zavreči.
SPZ člen 40, 60. ZIZ člen 60, 60/3, 65, 65/6. ZPP člen 212.
navajanje novih dejstev in dokazov v izvršilnem postopku
Z ozirom na določbo tretjega odstavka 60. člena ZIZ v zvezi s šestim odstavkom 65. člena ZIZ, ki kot pravilo lex specialis prekluzijo pri navajanju novih dejstev ter predlaganju dokazov v pravdi za nedopustnost izvršbe, kakor je tudi predmetna, opredeljuje strožje kot 286. člen ZPP, tako da je trditve o dejstvih in v tej povezavi dokaze mogoče pravočasno ponuditi le še v vlogi, s katero tožeča stranka odgovarja na navedbe tožene stranke (upnika) v odgovoru na tožbo. Ker tožeča stranka ni pravočasno navajala, da je vodni skuter po sklenitvi kupoprodajne pogodbe prevzela v svojo dejansko oblast tako, da ga je odpeljala, čeprav sta o tem izpovedala tako tožeča stranka sama kot priča M.V., pravilno zaključilo, da tožeča stranka trditvenega in dokaznega bremena o tem, da ji je bil vodni skuter dejansko izročen v posest, ni zmogla.
Ker je vročilnica javna listina, iz vsebine katere izhaja osebna vročitev tožencu, toženec pa ni dokazal nasprotnega, je šteti, da je bila tožencu sodna pošiljka osebno vročena
stroški zagovornika v postopku namestitve osebe v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda – odvetnik postavljen po uradni dolžnosti – namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila – pojasnila o uporabi tarife
Po besedilu se določba 5. odstavka 17. člena ZOdv nanaša na vse odvetnike, postavljene po uradni dolžnosti. V to skupino sodijo tudi odvetniki, postavljeni po uradni dolžnosti v sodnih postopkih, ki tečejo na podlagi ZDZdr.
vnos skritega blaga - poskus vnosa - namen skrivanja - carinska kontrola in nadzor - konkretizacija prekrška - izrek odločbe o prekršku
Namen določbe 5. točke prvega odstavka 87. člena ZICPES je sankcionirati takšno ravnanje storilcev, ki poleg same opustitve prijave prenosa določene vrste blaga preko državne meje na območje Skupnosti, poskušajo preprečiti carinsko kontrolo tako, da blago še posebej (skrbno) skrijejo, da ga carinski organi ob pregledu s prostim očesom oz. na prvi pogled ne bi bili zmožni zaznati in izvesti carinske kontrole. Namen izogibanja carinskemu nadzoru ali kontroli carinskih organov ni potrebno izkazati le pri očitku poskusa storitve vnosa ali iznosa skritega blaga, temveč mora takšen namen izhajati tudi v primeru, ko gre za dokončano dejanje tj. v primeru, ko je storilec kljub mejni kontroli na zunanji meji carinskega območja Skupnosti prestopil državno mejo in je do carinske kontrole prišlo znotraj carinskega območja Skupnosti (in ne na sami zunanji meji carinskega območja skupnosti tj. mejnem prehodu). Pri presoji, ali ima dejanje vse znake kaznivega dejanja, je treba upoštevati opis dejanja v celoti in če v opis prevzeti zakonski znaki določenega kaznivega dejanja, ki jih ni smiselno ali mogoče konkretizirati (na primer določen namen storilca), zadošča, da je v opis vključen zakonski znak že tudi del opisa dejanskega stanu. Prav določen namen storilca, kot zakonski znak kaznivega dejanja, je značilen primer zakonskega znaka, ki ga je odveč ali pa celo nemogoče konkretizirati z drugimi besedami. Na obstoj določenega namena storilca sodišče sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, navajanja teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določenega namena storilca sodišče navede v obrazložitvi.
Uredba o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3, 3/1, 3/2.
položajni dodatek - notranja organizacijska enota
V skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence je položajni dodatek del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Za notranjo organizacijsko enoto se šteje enota, ki je kot taka določena z zakonom, podzakonskim aktom ali s splošnim ali drugim aktom delodajalca. Ker tožena stranka avtoparka, katerega vodja je tožnik, s formacijo nima opredeljenega kot notranje organizacijske enote, tožnik ni upravičen do položajnega dodatka.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vsebina tožbe - razširitev tožbe v pritožbi
Tožnik šele v pritožbi uveljavlja ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu še za obdobja, o katerih s prvostopenjsko sodbo ni bilo odločeno. Taka razširitev tožbe šele v pritožbenem postopku pa ni dopustna, saj je razširitev tožbe možna le do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bila tožnici podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je prišlo pri toženi stranki do reorganizacije dela, zaradi česar se je tožena stranka odločila tožničino delovno mesto „računovodja in knjigovodja“ ukiniti in to delo prenesti na zunanjega izvajalca. Ostala dela, ki jih je opravljala tožnica (dela administrativne narave), pa je v nadaljevanju opravljal zakoniti zastopnik tožene stranke. S tem je postalo delo tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov nepotrebno, kar predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 89/1 ZDR-1.
najemnina - stroški s sanacijo - stroški vlaganj - pobot - potrebno popravilo nepremičnine - koristna popravila - primeren rok
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil morebiti rok res prekratek, da bi se dela v njem tudi zaključila, da pa je bil vsekakor primeren, da bi v tem roku lahko tožeča stranka pristopila k dejanskemu pričetku sanacije. Nikjer torej ni ugotovilo, da je bil postavljen rok prekratek, ampak je življenjsko logično (in v prid najemodajalcu) pravni standard o primernosti roka zapolnilo z razlago, da je bil primeren za začetek del sanacije.
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke (bivšega delodajalca) zahtevala plačilo odškodnine za poškodbo, ki ji je nastala v času kondicijskega treninga pri teku navzdol po makadamski poti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženi stranki ni mogoče očitati objektivne niti krivdne odškodninske odgovornosti. Vojaške dejavnosti same po sebi niso nevarne, pa tudi dejavnosti, pri kateri se je poškodovala tožnica, ni mogoče šteti za nevarno. Šlo je za običajni kondicijski trening, in sicer za tek navzdol po makadamski poti, široki tri metre in z manjšim naklonom (4 - 5 %). Teren je bil suh, tožnica je bila primerno športno oblečena in obuta ter kondicijsko dobro pripravljena. Dejstvo, da je bila pot razbrazdana od vode in na njej kamenje predstavlja tveganje, ki ga je mogoče nadzorovati. Poleg tega je bila proga primerna, tek je bil izveden s primerno stopnjo intenzivnosti in zahtevnosti, oseba, ki je vodila trening, pa je bila zanj strokovno usposobljena. Tako ni podana niti protipravnost ravnanja tožene stranke niti vzročna zveza med zatrjevanimi kršitvami (tek izven vojašnice, v popoldanskem času in strokovno usposobljen učitelj) ter nastalim škodnim dogodkom. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz naslova nezgode pri delu ni utemeljen.
OZ člen 251, 251/5. ZPP člen 212, 286, 286/4, 286/5.
pogodbeno opravljeno delo - projektna dokumentacija - zamuda - pogodbena kazen - trditveno in dokazno breme
Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni (peti odstavek 251. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ). V tej zvezi tudi niso pravno pomembne morebitne napake projektne dokumentacije, marveč je pravno pomembno, ali je upnik sprejel izpolnitev dolžnika. Glede napak, ki jih je upnik ugotovil kasneje, ima namreč upnik druge (jamčevalne, odškodninske) zahtevke, kot je to pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodni odločbi.
Tožena stranka je v predsodnem upravnem postopku pravilno ugotavljala, ali tožnica izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po določbah ZPIZ-1 na dan 31. 12. 2012, saj se, glede na vloženo zahtevo v času veljavnosti ZPIZ-1, pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine presoja po določilih, ki so veljala do konca leta 2012, ko je veljal ZPIZ-1. Tožnica do konca leta 2012 pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 ni izpolnila, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1 ni utemeljen.
ZDR člen 81, 81/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi očitala kršenje obveznosti vnaprejšnjega pisnega obveščanja imetnikov licenc o preteku dovoljenj, kršenje dolžnosti v zvezi z vpisom jezikovnega pooblastila v licence in kršenje vodenja evidence glede licenc. S svojim ravnanjem naj bi tožnica naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ker tožena stranka očitanih kršitev ni dokazala, ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - obveščanje delodajalca o odsotnosti
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je neupravičeno izostal z dela od 13. 8. 2013 do 21. 8. 2013 in o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ni storil očitane kršitve po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, saj je bil tožnik v spornem obdobju neprekinjeno v bolniškem staležu, in sicer od 4. 6. 2013 do 31. 8. 2013. Res je, da je odločba ZZZS določala, da je tožnik od 13. 8. 2013 zmožen za delo, vendar je bila navedena odločba odpravljena in spremenjena tako, da je bil tožnik od 13. 8. 2013 do 31. 8. 2013 nezmožen za delo. Tožnik pa je o vsakem obisku pri zdravniku o tem obvestil tudi delodajalca. Tožniku tako ni mogoče očitati, da je kršil določbo obveščanja delodajalca o razlogih za odsotnost. Zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
pogodba o delitvi stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih – ključ delitve stroškov – posel izrednega upravljanja
Sprememba ključa delitve stroškov odstopa od zakonsko predvidenega in predstavlja neposreden poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov. Delitev stroškov v sporni pogodbi zato predstavlja posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
Prenehanje terjatve na podlagi materialnopravnega pobotnega ugovora je možno v skladu s 311. členom OZ, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Glede na to, da upnik zavrača odgovornost za škodo (ugotavljanje notifikacije pa je lahko le stvar pravdnega postopka), je nasprotna terjatev tretjega dolžnika sporna in ni zapadla. Tretji dolžnik tako ne razpolaga z izvršilnim naslovom zoper upnika, na podlagi katerega bi lahko svojo terjatev pobotal v izvršbi.