popravni sklep – napake v imenih in številkah – druge očitne pisne pomote – možnost večkratne poprave
Sodišče prve stopnje je nekatere napake v imenih in številkah ter druge očitne pomote, na katere opozarja pritožnik v pritožbi, odpravilo z izdajo popravnega sklepa (ne še vse). Ker to lahko stori kadar koli, tudi večkrat, morebitne napake v imenih in številkah ter druge očitne (pisne) pomote niso predmet pritožbenega postopka.
Ker je vročilnica javna listina, iz vsebine katere izhaja osebna vročitev tožencu, toženec pa ni dokazal nasprotnega, je šteti, da je bila tožencu sodna pošiljka osebno vročena
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004434
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6, 67, 67/1. ZKP člen 83, 148. ZPrCP člen 107, 107/9.
nezakonit dokaz - izjava osumljenca - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - uživanje alkohola po prometni nesreči - upoštevanje rezultata meritve z indikatorjem alkohola
Pritožba ima sicer prav, da so “izjave - uradni zaznamki osumljencev”, dane v postopku o prekršku na kraju storitve prekrška, preden je storilec poučen o svoji ustavni pravici do molka oziroma do privilegijev zoper samoobtožbo, v procesnem smislu dokazi, na katere se sodba o prekršku ne sme opreti, saj v smislu 6. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 to predstavlja nedovoljen dokaz. Vendar pa za kaj takega, ko bi v konkretnem primeru obdolženec podal policiji “izjavo osumljenca”, ki bi se odrazila v zapisanem uradnem zaznamku, sploh ne gre in taka izjava iz spisovnega gradiva tudi ne izhaja. Ko je obdolženec policistom na kraju samem povedal, da je užival alkohol po nesreči, o čemer je moral biti povprašan, ni mogoče v nobenem primeru upoštevati rezultata indikatorja, kljub temu, da je preizkus z indikatorjem bil pravilno opravljen (in celo ugodnejši), temveč samo in zgolj rezultat alkoholiziranosti na podlagi opravljenega strokovnega pregleda (odvzem telesnih tekočin).
SPZ člen 40, 60. ZIZ člen 60, 60/3, 65, 65/6. ZPP člen 212.
navajanje novih dejstev in dokazov v izvršilnem postopku
Z ozirom na določbo tretjega odstavka 60. člena ZIZ v zvezi s šestim odstavkom 65. člena ZIZ, ki kot pravilo lex specialis prekluzijo pri navajanju novih dejstev ter predlaganju dokazov v pravdi za nedopustnost izvršbe, kakor je tudi predmetna, opredeljuje strožje kot 286. člen ZPP, tako da je trditve o dejstvih in v tej povezavi dokaze mogoče pravočasno ponuditi le še v vlogi, s katero tožeča stranka odgovarja na navedbe tožene stranke (upnika) v odgovoru na tožbo. Ker tožeča stranka ni pravočasno navajala, da je vodni skuter po sklenitvi kupoprodajne pogodbe prevzela v svojo dejansko oblast tako, da ga je odpeljala, čeprav sta o tem izpovedala tako tožeča stranka sama kot priča M.V., pravilno zaključilo, da tožeča stranka trditvenega in dokaznega bremena o tem, da ji je bil vodni skuter dejansko izročen v posest, ni zmogla.
stroški zagovornika v postopku namestitve osebe v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda – odvetnik postavljen po uradni dolžnosti – namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila – pojasnila o uporabi tarife
Po besedilu se določba 5. odstavka 17. člena ZOdv nanaša na vse odvetnike, postavljene po uradni dolžnosti. V to skupino sodijo tudi odvetniki, postavljeni po uradni dolžnosti v sodnih postopkih, ki tečejo na podlagi ZDZdr.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa tar. št. 39.
odvetniški stroški - zastopanje v nepravdnem postopku - zadržanje zaradi prisilnega zdravljenja
Odvetnik do priglašene nagrade za storitve pregleda spisa in listin ni upravičen, ker slednja nima narave samostojne storitve. Pravilno je uporabljena tudi določba 5. odstavka 17. člena ZOdv, saj je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o stroških - dopustnost pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločalo o stroških postopka, ki jih je na podlagi priglašenega stroškovnika kot prvostopenjski organ odmeril prekrškovni organ, pritožba zoper takšno sodbo ni dovoljena in jo je bilo potrebno zavreči.
vnos skritega blaga - poskus vnosa - namen skrivanja - carinska kontrola in nadzor - konkretizacija prekrška - izrek odločbe o prekršku
Namen določbe 5. točke prvega odstavka 87. člena ZICPES je sankcionirati takšno ravnanje storilcev, ki poleg same opustitve prijave prenosa določene vrste blaga preko državne meje na območje Skupnosti, poskušajo preprečiti carinsko kontrolo tako, da blago še posebej (skrbno) skrijejo, da ga carinski organi ob pregledu s prostim očesom oz. na prvi pogled ne bi bili zmožni zaznati in izvesti carinske kontrole. Namen izogibanja carinskemu nadzoru ali kontroli carinskih organov ni potrebno izkazati le pri očitku poskusa storitve vnosa ali iznosa skritega blaga, temveč mora takšen namen izhajati tudi v primeru, ko gre za dokončano dejanje tj. v primeru, ko je storilec kljub mejni kontroli na zunanji meji carinskega območja Skupnosti prestopil državno mejo in je do carinske kontrole prišlo znotraj carinskega območja Skupnosti (in ne na sami zunanji meji carinskega območja skupnosti tj. mejnem prehodu). Pri presoji, ali ima dejanje vse znake kaznivega dejanja, je treba upoštevati opis dejanja v celoti in če v opis prevzeti zakonski znaki določenega kaznivega dejanja, ki jih ni smiselno ali mogoče konkretizirati (na primer določen namen storilca), zadošča, da je v opis vključen zakonski znak že tudi del opisa dejanskega stanu. Prav določen namen storilca, kot zakonski znak kaznivega dejanja, je značilen primer zakonskega znaka, ki ga je odveč ali pa celo nemogoče konkretizirati z drugimi besedami. Na obstoj določenega namena storilca sodišče sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, navajanja teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določenega namena storilca sodišče navede v obrazložitvi.
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zaključeno zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode (telesnih bolečin, zmanjšanja življenjskih aktivnosti...), stanje oškodovanca pa je stabilizirano. Zato ni pomembno, da morebiti posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0014855
ZPP člen 18, 18/2. ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1, 70/4, 72, 72/2. ZIZ člen 267. ZPIZ-2 člen 194, 194/4. ZdavP-2 člen 146, 153, 154.
začasna odredba - sodna pristojnost
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da zaradi uvedene upravne izvršbe ni sodne pristojnosti za meritorno odločanje o predlagani začasni odredbi. Ker je socialno sodišče stvarno pristojno za presojo pravilnosti in zakonitosti upravnega akta, ki predstavlja izvršilni naslov v uvedeni upravni izvršbi, ni mogoče izključiti sodne pristojnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Tožena stranka je v predsodnem upravnem postopku pravilno ugotavljala, ali tožnica izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po določbah ZPIZ-1 na dan 31. 12. 2012, saj se, glede na vloženo zahtevo v času veljavnosti ZPIZ-1, pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine presoja po določilih, ki so veljala do konca leta 2012, ko je veljal ZPIZ-1. Tožnica do konca leta 2012 pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 ni izpolnila, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1 ni utemeljen.
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v situaciji, ko izvršitelj ob poskusu oprave rubeža ugotovi, da dolžnika ni doma oziroma noče zaklenjenega stanovanja odpreti, najprej v skladu s 73. členom Pravilnika pusti poziv dolžniku tako, da mu ga pusti v njegovem hišnem predalčniku oziroma na ustreznem mestu z namenom, da se bo dolžnik lahko z njim seznanil. To je v konkretnem postopku izvršitelj storil 13. 10. 2014 in bi ob ponovnem rubežu dne 3. 4. 2015 zaradi izogibanja nastalim stroškom v zvezi z neuspešnim rubežem, moral nasilno vstopiti v zaklenjen dolžnikov prostor v skladu z odredbo sodišča. Ker tega ni storil, mu ne pripadajo priglašeni stroški v višini 63,00 EUR za neuspešen rubež 3. 4. 2015 in v zvezi s to postavko tudi ne priglašeni prevozni in materialni stroški.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bila tožnici podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je prišlo pri toženi stranki do reorganizacije dela, zaradi česar se je tožena stranka odločila tožničino delovno mesto „računovodja in knjigovodja“ ukiniti in to delo prenesti na zunanjega izvajalca. Ostala dela, ki jih je opravljala tožnica (dela administrativne narave), pa je v nadaljevanju opravljal zakoniti zastopnik tožene stranke. S tem je postalo delo tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov nepotrebno, kar predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 89/1 ZDR-1.
pogodba o sofinanciranju – znižanje sofinanciranja – finančni popravek – nepravilnosti v postopku – nepravilnosti pri izbiri izvajalca – oddaja javnega naročila – izbira postopka oddaje javnega naročila – pogajanja brez objave – pravilnost izbire postopka javnega naročanja – oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave – kršitev ZJN-2 – odločilno dejstvo – pogoji v postopku oddaje javnega naročila – ocena o izpolnjevanju pogojev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče EU skozi sodno prakso oblikovalo dve jasni pravili, ki ju je potrebno upoštevati pri izbiri in vodenju postopka s pogajanji brez predhodne objave: pravila, ki urejajo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, je potrebno razlagati restriktivno, dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se želi nanje sklicevati, torej na naročniku.
Izpodbijana sodba nima nobenih ugotovitev o tem, da so bili pogoji za oddajo javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave v postopku oddaje javnega naročila, ki ga je izvedla tožeča stranka, izpolnjeni. Manjkajo pravno pomembna dejstva o bistvenem spornem vprašanju v tej zadevi in sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - zahteva upnika
O povrnitvi nadaljnjih izvršilnih stroškov je namreč mogoče odločati zgolj na zahtevo upnika, ki jo le-ta poda pravočasno, skladno z zgoraj omenjenimi določbami ZIZ. Ker upnik takšne zahteve ni podal, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da odloča o povrnitvi stroškov.
Prenehanje terjatve na podlagi materialnopravnega pobotnega ugovora je možno v skladu s 311. členom OZ, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Glede na to, da upnik zavrača odgovornost za škodo (ugotavljanje notifikacije pa je lahko le stvar pravdnega postopka), je nasprotna terjatev tretjega dolžnika sporna in ni zapadla. Tretji dolžnik tako ne razpolaga z izvršilnim naslovom zoper upnika, na podlagi katerega bi lahko svojo terjatev pobotal v izvršbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila
Tožena stranka v pritožbi v delu, ki se nanaša na plačilo razlike v plači za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, utemeljeno navaja, da sodišče ni v zadostni meri upoštevalo tožničinih prihodkov, ki jih je pridobivala v vmesnem času od prenehanja delovnega razmerja dalje, in sicer prejemke (honorarje) po civilnih pogodbah, plačo pri drugem delodajalcu oziroma prejeta nadomestila iz naslova brezposelnosti. Tožnica je namreč v spornem obdobju prejemala tudi honorarje iz naslova pogodb civilnega prava (avtorskih in drugih), kar je potrebno upoštevati pri ugotavljanju višine reparacije, saj tožnica ne bi mogla opravljati delo istočasno pri toženi stranki in na podlagi pogodb civilnega prava. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
invalid III. kategorije - stroški postopka - delni uspeh v postopku
Tožnik sicer ni uspel z delom zahtevka, to je s priznanjem časovne razbremenitve pri delu (v zvezi z ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti), vendar je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so potrebne dodatne omejitve v zvezi z delom in ker teh omejitev izpodbijani odločbi nista vsebovali, utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi ter tožniku priznalo pravico do premestitve z dodatnimi omejitvami pri delu. Tožnik je tako z delom svojega zahtevka uspel v višini 50 %, zato mu je sodišče prve stopnje skladno z uspehom v postopku utemeljeno priznalo povračilo stroškov postopka.
V tem socialnem sporu tožeča stranka od toženca uveljavlja vračilo štipendije, ker toženec ni izpolnil obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije. Gre za verzijsko terjatev na temelju izvensodne poravnave, sklenjene med tožečo in toženo stranko. Iz poravnave izhaja, da toženec ni izpolnil obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni predložil dokazil o dokončanju letnika za šolsko leto in se zato namen, zaradi katerega mu je bila izplačana štipendija, ni uresničil. V skladu s 3. odstavkom 190. člena OZ je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, dolžan prejeto vrniti. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka od toženca uveljavlja vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova štipendije, utemeljen.
SPZ člen 148, 148/1, 154, 154/3. ZFPPIPP člen 19, 19/1. ZIZ člen 19, 21.
ugovor - preizkus utemeljenosti ugovora - obstoj in primernost izvršilnega naslova - formalna in materialna pravnomočnost sodne odločbe - nadaljevanje izvršbe po sklepu stečajnega sodišča - zastaranje hipoteke
Določilo prvega odstavka 17. člena ZIZ ima (v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ, ki določa obvezne sestavine predloga za izvršbo), procesnopravno in materialnopravno vsebino. Prva se nanaša na izvršilni naslov kot procesno predpostavko, druga pa na presojo, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova, kar je vse pomembno pri odločitvi o utemeljenosti predloga za izvršbo.