izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje
Obstoj tega elementa je sodišče prve stopnje utemeljevalo z domnevo iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Po tem določilu se domneva, da je subjektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, kar se je v konkretni zadevi dogodilo. Omenjeno domnevo je možno izpodbiti, vendar tožena stranka tega z zatrjevanjem, da ji je tožeča stranka ves čas obljubljala nove nadaljnje posle, da je imela ves čas svoj transakcijski račun odprt v tujini, kjer tožena stranka ni mogla preverjati njene morebitne obremenjenosti, da sta bila oblika in način izpolnitve njene terjatve s kompenzacijo povsem običajna v praksi, ki je obstajala med pravdnima strankama, tega ni storila.
Tožena stranka je podala potrebne trditve o tem, da je bila tožeča stranka pravočasno in pravilno obveščena o spremembi načina obveščanja. Zgolj dejstvo, da tožena stranka ni navedla, kdo konkretno je bil o tem obveščen na strani tožeče stranke, ne pomeni, da ni podala zadostne trditvene podlage.
ZFPPIPP člen 56, 56-1, 57, 58, 126, 126/1, 126/2, 357. ZPP člen 1.
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - nesoglasje k plačilu stroškov - ugovor zoper sklep - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranke glavnega postopka - druga oseba, ki ni stranka postopka - pridobitev terjatve po dnevu začetka stečajnega postopka - uveljavljanje terjatev v drugih postopkih
V postopku zaradi insolventnosti sodišče ne odloča o sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij med stečajnim dolžnikom in drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami.
Tisti upniki, ki so pridobili terjatve do stečajnega dolžnika iz poslovnih razmerij z njim po dnevu začetka stečajnega postopka, nimajo upravičenja opravljati tistih procesnih dejanj v glavnem postopku, ki jih imajo stranke glavnega postopka.
Tudi v primeru, če upravitelj ne bi predlagal izdaje soglasja k plačilu določenih stroškov, tisti, ki meni, da je do teh stroškov upravičen, nima upravičenja, da se o njegovi terjatvi, ki je nastala med ali v zvezi s stečajnim postopkom, odloča v stečajnem postopku pač pa mora uveljaviti svojo terjatev v drugem ustreznem postopku (v pravdnem, izvršilnem, upravnem ...). Upnikom, ki nimajo položaja stranke stečajnega postopka, zakon ne daje pravice, da svoje terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljajo v stečajnem postopku.
V primeru, če sodišče upravitelju ne da soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka v skladu z določbo 357. člena ZFPPIPP, ZFPPIPP ne določa niti, da se zoper tako odločitev lahko pritoži upravitelj, niti ne daje te pravice drugim osebam, ki niso stranke stečajnega postopka.
Prvotožena stranka, ki svojih obveznosti ni izpolnila, mora skladno s kreditno pogodbo in 1065. členom ZOR dolgovani znesek kredita vrniti, skupaj z obrestmi in stroški. Drugotožena stranka pa je k plačilu zavezana kot porok na podlagi podpisa poroštvene izjave, s katero se je zavezala kot solidarni porok in plačnik in tako odgovarja v skladu s 1012. in 1019. členom OZ enako kot glavni dolžnik.
delitev solastne stvari - odlog delitve - načini delitve solastnine - fizična delitev z izplačilom razlike - občutno visoka razlika vrednosti
Odlog delitve solastne stvari je možen le zaradi zaščite interesa solastnika te stvari, ne pa tudi interesa tretjega. Razlog za odlog delitve niso niti tržne razmere na nepremičninskem trgu. Delitve solastnine s fizično delitvijo in z izplačilom razlike vrednosti ni možna, če na plačilo razlike, ki je občutna, zavezanec ni pripravljen.
Trditev, da od tožnikov ni mogoče zahtevati, da bi po pridobitvi posesti neprestano preverjali svoj položaj, je ob hkratni trditvi, da so vedeli, da nepremičnine kupujejo od nelastnice in ob tem, da je bilo zemljiškoknjižno stanje ves čas enako, nesmiselna.
OZ člen 921, 949, 949/1, 950, 953, 953/1, 953/2. ZPP člen 154, 154/2.
premoženjsko zavarovanje - pogodba o zavarovanju avtomobilskega kaska - zavarovalnina - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje - škoda, ki je krita z zavarovanjem - poplave - povodenj - stroški postopka - uspeh strank - pritožbeni stroški
Ročno premikanje (potiskanje) vozila, ki ga je na dvorišču zajela poplava, s poplavljenega dvorišča na višje ležeči predel vasi, ne ustreza pravnemu standardu naklepne vožnje po poplavljenem območju.
Sodna praksa se je poenotila, da se uspeh strank ugotavlja v odnosu med vtoževanim in dosojenim zneskom, razen v posebnih primerih večjih stroškov z dokazovanjem temelja, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070970
OZ člen 1019, 1026, 1026/1, 1034.
poroštvo – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – varstvo poroka – zahteva upniku, naj od dolžnika terja izpolnitev – ugovor upnikovega zavlačevanja – ugovor zastaranja terjatve – pretrganje zastaranja
Prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno presojati skrbnosti ravnanja tožnice pri izterjavi obveznosti od glavne dolžnice, saj zakonska določba takšno varstvo poroka omogoča izrecno le v primeru, če poda po zapadlosti terjatve konkretno zahtevo upniku, pa ta nanjo ne reagira.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - dokazovanje višjega solastninskega deleža od vknjiženega
Glede na to, da je med udeležencema sporno, ali je obravnavana nepremičnina skupno ali posebno premoženje, je bila odločilna teža pravilno dana zemljiškoknjižnemu vpisu.
ZJShemRS člen 3, 3/1, 7, 7/1, 7/1-1. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije člen 2, 4, 4/3, 8, 8/1, 8/1-11, 17, 17-13, 18.
kreditna pogodba - jamstvene sheme - pogodbena kazen - moratorij - državna pomoč - poroštvo
Pritožnica meni, da je potrebno začetek teka moratorija vezati na črpanje kredita, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Dokler posojilodajalec ne izpolni svoje pogodbene obveznosti, torej ne posodi določene količine denarja, ne more nastati obveznost posojilojemalca, da ta znesek vrne. Osemnajstmesečno obdobje torej lahko začne teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.
Priznanih dejstev tožeča stranka ni bila dolžna dokazovati, zato je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega pravnega izhodišča, da ni mogoče ugotoviti, na kakšni podlagi tožeča stranka uveljavlja plačilo.
zahtevek na overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu v pogodbi - ponareditev podpisa na pogodbi - izvedenec grafolog - sklenitev pogodbe - pogodbena volja
Ker je sodišče ugotovilo, da sta na obeh izvirnikih darilnih pogodb podpisa obeh pravdnih strank, ki sta pri odvetnici tudi izrazili voljo po sklenitvi konkretnega pravnega posla, dejanske okoliščine sklenitve pogodbe niso več pravno pomembne.
mejni spor - spor o meji - določitev meje - potek meje - vmesni prostor - spor o poteku meje - lastninski spor - pridobitev lastninske pravice - močnejša pravica zadnje mirne posesti - pristojnost nepravdnega postopka
Bistvo tega spora je, kje poteka mejna črta, saj predlagatelj zatrjuje drugačen potek meje, kot ga zatrjujejo nasprotni udeleženci. Vmesni prostor (tj. med mejno črto, ki jo zatrjuje predlagatelj, in tisto, ki jo zatrjujejo nasprotni udeleženci) je posledica različnega zatrjevanega poteka meje. Gre torej za tipičen primer mejnega spora, saj je med udeleženci postopka v prvi vrsti sporen potek meje. Navedbe udeležencev o tem, zakaj bi morala biti meja tam, kjer to trdijo, so resda podkrepljene z navedbami vsakega od njih o pridobitvi lastninske pravice na spornem delu, a to sodi k zatrjevanju močnejše pravice/zadnje mirne posesti in le dodatno potrjuje pravilnost stališča, da gre za mejni spor.
Za mejni spor gre takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte, velikost vmesnega prostora pa ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali za lastninski spor.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0082033
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 23, 23/4, 25, 25/1.
prevozna pogodba – mednarodni cestni prevoz blaga – odgovornost prevoznika – poškodovanje stvari – odškodninska odgovornost – vzročna zveza
Stroški servisiranja niso v zvezi s prevozom blaga, saj so s tem mišljeni zgolj s prevozom tesneje povezani stroški kot so npr. carina, voznina, parkirnina, cestnina … Strošek servisiranja pa s prevozom ni povezan na takšen način. Zahtevek naj bi se za nadomestno klima komoro nanašal predvidoma na tri mesece po prevzemu poškodovane klima komore. CMR pa določa trajanje prevozniške odgovornosti, in sicer ta traja od prevzema stvari za prevoz do njene izročitve prejemniku. Tudi iz tega razloga je treba zahtevek v tem delu zavrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080639
OZ, člen 105, 619, 635, 635/1, 636, 638, 639, 639/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – IDP in PGD – odgovornost podjemnika za napake – neuporabno delo – izbira jamčevalnega zahtevka – odprava napake po drugem podjemniku – odstop od pogodbe – razveza pogodbe po samem zakonu – nesklepčen vrnitveni zahtevek – prekluzija uveljavljanja pravic iz naslova napak dela – vedenje podjemnika o dejstvih, na katere se napaka nanaša – odškodninski zahtevek – tek roka za povrnitev škode – zavrženje tožbe – kršitev pravice do izjave – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da v primeru napak podjemnika pogodba ne more biti razvezana po samem zakonu (takšne posledice relevantne določbe OZ ne predvidevajo), tožeča stranka pa (čeprav ji to možnost daje 638. kot 639. člen OZ) odstopnega upravičenja ni uveljavila, je Pogodba še vedno veljavna, posledično pa tožničin kondikcijski zahtevek nesklepčen (po materialnem pravu ima naročnik pravico do vrnitvenega zahtevka (še)le, če odstopi od pogodbe).
Za terjatve upravnikov poslovnih stavb iz naslova založenih stroškov obratovanja je treba uporabiti isto določbo o zastaralnem roku, kot velja za terjatve, ki jih etažni lastniki izpolnjujejo (neposredno) dobaviteljem teh storitev. Zakonski obseg nalog upravnika pa daje podlago za sklep, da ima ta pravni interes za (pravočasno) izpolnitev obveznosti v zvezi z dobavo storitev, potrebnih za funkcioniranje stavbe kot celote. Prevzemnik terjatve nasproti dolžniku ima enake pravice, kot jih je imel do odstopa proti njemu odstopnik. Pretečeni čas zastaranja se zato všteva, tako da na upravnika preide dobaviteljeva terjatev skupaj z že pretečeno zastaralno dobo.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odškodninska odgovornost – voznik osebnega vozila – kolesar – domneva vzročnosti – razbremenitev odgovornosti – presoja skrbnosti – pravni standard posebej skrbnega človeka
Za presojo temelja zahtevka je v predmetni zadevi bistveno to, da je odškodninska odgovornost voznika osebnega avtomobila napram kolesarju objektivna. Avtomobilist se lahko s sklicevanjem na neustrezno ravnanje kolesarja te svoje objektivne odgovornosti (v celoti) razbremeni samo v primeru, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca (kolesarja), ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da se (v smislu razbremenitve po 2. odstavku 153. člena OZ) ravnanje voznika osebnega avtomobila (torej imetnika nevarne stvari) presoja po (strogem) merilu posebej skrbnega človeka.
zaslišanje strank - dokazna pravila - pristranskost - dokazna ocena
Civilni pravdni postopek, kot je urejen v ZPP, ne pozna nobenih dokaznih pravil; dokazovanju z zaslišanjem strank pa ni mogoče apriorno očitati pristranskosti. Stranka o dejanski podlagi spora ve največ, zaradi česar je najprimernejše informacijsko sredstvo.
Sporne določbe Splošnih pogojev so po mnenju pritožbenega sodišča jasne in z njihovo vsebino tožnik ni mogel biti zaveden. Glede na očitno funkcionalno podobnost med toplotno črpalko in pečjo ne gre za določbo, ki bi bila zavajajoča zato, ker med izjemami Splošni pogoji izrecno ne navedejo tudi toplotne črpalke, niti za določbo, ki bi nasprotovala načelu vestnosti in poštenja.