OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0082033
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 23, 23/4, 25, 25/1.
prevozna pogodba – mednarodni cestni prevoz blaga – odgovornost prevoznika – poškodovanje stvari – odškodninska odgovornost – vzročna zveza
Stroški servisiranja niso v zvezi s prevozom blaga, saj so s tem mišljeni zgolj s prevozom tesneje povezani stroški kot so npr. carina, voznina, parkirnina, cestnina … Strošek servisiranja pa s prevozom ni povezan na takšen način. Zahtevek naj bi se za nadomestno klima komoro nanašal predvidoma na tri mesece po prevzemu poškodovane klima komore. CMR pa določa trajanje prevozniške odgovornosti, in sicer ta traja od prevzema stvari za prevoz do njene izročitve prejemniku. Tudi iz tega razloga je treba zahtevek v tem delu zavrniti.
Pravilno je stališče, da je mogoče s procesnim ugovorom zaradi pobotanja, ki ga je podala toženka, uveljavljati tudi terjatev, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – nepopolna zahteva – rok za dopolnitev zahteve – predložitev listin – nepodaljšljiv rok
Rok iz 3. odstavka 236. člena ZFPPIPP je nepodaljšljiv.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064824
OZ člen 131, 154, 154/2, 179, 965. ZOZP člen 20. ZPP člen 324, 324/2, 339, 339/2, 339/2-14.
prometna nesreča dveh motornih vozil – nalet – sopotnik kot oškodovanec – direktna tožba – zavarovalni primer – obvezno zavarovanje – solidarna odgovornost – vzročna zveza – izvedenec – vezanost sodišča na trditveno podlago
Mehanizem nastanka telesnih poškodb je strokovno vprašanje medicinske narave. Nanj mora odgovoriti izvedenec medicinske stroke, upoštevaje ugotovitve cestnoprometnega izvedenca o jakosti trka oziroma sil, ki so ob trku delovale na oškodovanca.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve
Sklicevanje na določbe ZASP, ki so podlaga za izterjavo, v konkretnem primeru ne pridejo v poštev glede na sklenjeno pogodbo s toženko. V zvezi s tem se zaradi tega tožeča stranka ne more sklicevati na pravila o neopravičeni obogatitvi in v posledici tega na petletni splošni zastaralni rok.
Tožeča stranka je priznala uporabo spornih blagovnih znamk tožene stranke za vse storitve, ki so navedene v tožbenem zahtevku, imenovala pa jih je znaki.
Bistvena kršitev določb postopka je podana takrat, kadar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, ne pa takrat, kadar enoznačno razume dvoumne navedbe tožeče stranke.
Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 23, 24.
padec z motorja – zdrs koles zaradi peska in kamenja na cestišču – povrnitev škode – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev vzdrževalca ceste – čiščenje prometnih površin – ugovor zastaranja – zaključek zdravljenja
Zavarovanec tožene stranke kot vzdrževalec ceste ni ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo, saj na obravnavanem odseku, kjer se je zgodila prometna nesreča, ceste ni vzdrževal na način, da bi bilo omogočeno varno odvijanje prometa.
STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070982
ZD člen 146. ZPP člen 274. ZOdvT tarifna številka 1200.
pridobitev lastninske pravice – tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice – razpolaganje z nepremičnino – dedni dogovor – narava dednega dogovora – sodna poravnava – izpodbijanje sodne poravnave – darilna pogodba – ničnost darilne pogodbe – razpolagalna sposobnost – ne bis in idem – istovetnost tožbenega zahtevka – povrnitev stroškov postopka – nagrada za zastopanje več oseb – povišanje količnika zaradi zastopanja več oseb – nagrada za postopek
Četudi je tožnik postal lastnik spornega dela nepremičnine leta 1981 oziroma najpozneje leta 1985 z gradnjo na tujem zemljišču, je s to svojo lastnino pozneje pogodbeno razpolagal z dednim dogovorom v zapuščinskem postopku, ki ima moč sodne poravnave in velja, dokler ni izpodbit.
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2. ZDR-1 člen 44, 87, 88, 118, 130. ZPIZ-2 člen 144, 144/3, 429. ZDoh-2 člen 2, 15, 37, 41. ZPSV člen 3, 6.
zamudna sodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odjava iz obveznega zavarovanja - bruto - neto - davki in prispevki
Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oz. dohodnina (oz. davki in prispevki), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov – plače, odpravnine...), dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
OZ člen 8, 574. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10, 496.
izbris družbe iz sodnega registra – posojilna pogodba – kavza posla – causa – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev
Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev, ki pomeni, da stranke pri sklepanju dvostransko vzajemnih pogodb določijo pogodbeno vsebino z enakovrednimi medsebojnimi pravicami in obveznostmi. Upoštevati je sicer treba raznolike okoliščine na strani konkretne pogodbene stranke, ki upravičujejo navidezno nesorazmerje, kar posledično v obravnavanem primeru pomeni, da bi moral toženec bolj konkretizirano zatrjevati okoliščine dogovora.
zahtevek na overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu v pogodbi - ponareditev podpisa na pogodbi - izvedenec grafolog - sklenitev pogodbe - pogodbena volja
Ker je sodišče ugotovilo, da sta na obeh izvirnikih darilnih pogodb podpisa obeh pravdnih strank, ki sta pri odvetnici tudi izrazili voljo po sklenitvi konkretnega pravnega posla, dejanske okoliščine sklenitve pogodbe niso več pravno pomembne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zaslišanje prič - načelo kontradikotrnosti - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev postopka
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič zato, ker iz navedb tožene stranke ne izhaja, da bi predlagani priči bili priči konkretnim dogodkom, ki se očitajo tožniku v opozorilih pred redno odpovedjo in v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Istočasno pa je sodišče zaslišalo pričo, ki pa je prav tako izpovedala le pavšalno in je pojasnila, da ne more povedati o konkretnih dogodkih, ker v spornih dnevih ni bila navzoča v vratarnici. Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič, je s tem kršilo načelo kontradiktornosti oziroma pravice stranke do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063185
OZ člen 347, 347/1, 356, 356/2, 381. ZPP člen 286a, 286a/5. ZIZ člen 20. ZN člen 4.
prekluzija - opozorilo - neupoštevanje poziva - neposredno izvršljiv notarski zapis - kreditna pogodba - obroki kredita - pogodbeno dogovorjene obresti - občasne terjatve - judikatne terjatve - zapadlost - zamudne obresti od neplačanih glavnic - zamudne obresti od neplačanih obresti - procesne obresti - zastaralni rok
Ker sodišče tožene stranke ni opozorilo, da bo v primeru neupoštevanja poziva ravnalo skladno s 5. odstavkom 286a. členom ZPP, tožena stranka s predložitvijo zahtevane listine na prvem naroku za glavno obravnavo ni bila prepozna.
Če je denarna terjatev v notarskem zapisu določena z vsemi elementi, ki ji dajejo značaj neposredne izvršljivosti (soglasje dolžnika z neposredno izvršljivostjo in zapadlost), zanjo velja 10-letni zastaralni rok, sicer pa 3-letni zastaralni rok.
Za odločitev o ugovoru zastaranja je odločilno, ali in v katerem delu ima notarski zapis učinek neposredne izvršljivosti.
zaslišanje strank - dokazna pravila - pristranskost - dokazna ocena
Civilni pravdni postopek, kot je urejen v ZPP, ne pozna nobenih dokaznih pravil; dokazovanju z zaslišanjem strank pa ni mogoče apriorno očitati pristranskosti. Stranka o dejanski podlagi spora ve največ, zaradi česar je najprimernejše informacijsko sredstvo.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - preložitev naroka - neodložljive obveznosti - konkretni razlogi - neopravičen izostanek z naroka - izvedba naroka v nenavzočnosti
Za ugoditev zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine je bilo potrebno ugotoviti le, da vodi tožnica nepremičninsko izvršbo proti prvo toženki na nepremičnino vpisano v vl. št. ... za nepremičnino ..., stanovanje št. 000 v 7. in 8. etaži k. o. X., da je to nepremičnino pridobila prvo tožena stranka z veljavno in formalno popolno soinvestitorsko pogodbo od drugo tožene stranke, da ta listina obstoji, in da je tožnica nima.
V obvestilu sodišču, da se naroka ne bo udeležila, je drugo tožena stranka napisala le, da so razlog za to neodložljive obveznosti. Zgolj takšna (gola) navedba ne zadošča. Da stranka opraviči svoj izostanek z naroka, mora imeti za to opravičljiv razlog. Tožena stranka bi tako morala konkretno navesti kakšne okoliščine so ji preprečevale udeležbo in za njihov obstoj predložiti tudi konkretne in prepričljive dokaze.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje – darilna pogodba – pogodba o preužitku
Četrta točka prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP (med drugim) določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo. Zakonska določba je jasna in je ni mogoče razlagati drugače ter za vsak posamezen primer posebej, ne glede na to, da višje sodišče razume težko situacijo, v kateri se je pritožnica znašla. Dokazni postopek je namreč nedvomno potrdil razpolaganje s premoženjem, ki ga je mogoče šteti kot neodplačnega, ne glede na drugačen namen, ki sta ga dolžnica in njena vnukinja morebiti zasledovali pri sklepanju pogodbe. Ni nobene pravne podlage, da bi stečajno sodišče ugotavljalo razloge (namen) takšnega razpolaganja.
postopek osebnega stečaja – zahteva stečajnega dolžnika za razrešitev upravitelja – upravičeni predlagatelj – presoja obstoja razlogov za razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti
Stečajni dolžnik ima v skladu s 1. točko 385. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja položaj stranke postopka, vendar zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa v prvem odstavku 119. člena ZFPPIPP navedenemu krogu oseb, med katerimi pa ni stečajnega dolžnika.