nagrada izvedenca - predujem - založitev predujma za izvedenca - pripombe zoper izvedensko mnenje
Prvi odstavek 153. člena ZPP določa, da mora stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo tega dokaza. Po tem pravilu torej stroške za izvedbo dokaza predhodno trpi tista stranka, ki ga je predlagala. Dejstvo, da so imeli pripombe na izvedeniško mnenje upniki predlagatelji stečajnega postopka, zaradi česar je izvedenec po nalogu sodišča izdelal dopolnitev izvedenskega mnenja, ne more spremeniti citiranega stroškovnega pravila. Zgolj izpodbijanje dokaza ene stranke namreč ne pomeni prevalitve dokaznega bremena in njegovih posledic na nasprotno stranko. Strankine pripombe in ugovori zoper mnenje, zahteve naj da izvedenec dodatna pojasnila ter naj ga sodišče zasliši, namreč ne pomenijo dokazne pobude.
ZPP člen 108, 108/1, 112, 112/1, 142, 142/4. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3.
vloga – dopolnitev vloge – pisna izjava o premoženjskem stanju – vloga vezana na rok – pravočasnost vloge, vezane na rok – vloga oddana z navadno poštno pošiljko – vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve
Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (1. odstavek 112. člena ZPP), pritožbi priloženi dokumenti pa dejstva prejema zahtevane izjave s strani prvostopenjskega sodišča ne izkazujejo. Na izjavi je namreč zgolj podatek, kdaj je (domnevno) tožeča stranka izpolnila obrazec (tj. 9. 7. 2015), za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala po pošti nepriporočeno, pa je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče (in ne kdaj je bila oddana).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za taksno oprostitev pravne osebe – trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev
Razlog, ki ga navaja sodišče, da tožnica niti navedla ni, da takse ne zmore plačati, je samo ex abundante cautela, za povrh. Bistveno je, kot to tudi pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da tožnica ni izkazala, da izpolnjuje pogoje za (delno) oprostitev ali odlog plačila sodnih taks.
spor majhne vrednosti - prekluzije - nedopusten pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Navedbe, podane v vlogah, v sporu majhne vrednosti niso omejene le po številu, pač pa tudi po vsebini.
Toženčevih odgovorov iz njegove zadnje (druge) vloge sodišče ni upoštevalo, ker se vprašanja niso pojavila čisto na novo šele v tožničini zadnji (drugi) vlogi.
ločitev zapuščine od premoženja dedičev - odpoved neuvedenemu dedovanju
Sodišče prve stopnje je res navedlo, da se zapustničino premoženje loči od premoženja dediča CC, pri čemer ugotavlja, da gre za edinega dediča, a je pritožbena graja navedenega (četudi nebistvena) neutemeljena, kajti navedena ugotovitev temelji na odpovedi neuvedenemu dedovanju AA po smrti zapustnice v skladu s 137. členom ZD v notarskem zapisu pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja.
pisna oporoka pred pričami - pogoji za veljavnost pisne oporoke pred pričami - akt nunkupacije - unitas actus
Na prvi stopnji je bilo dovolj zanesljivo ugotovljeno, da je zapustnica tudi izjavila, da želi stanovanje prepustiti svojemu vnuku, kar je bilo identično vsebini same oporoke, katere edini predmet razpolaganja je bilo prav sporno stanovanje (ter vse pohištvo v njem). Po presoji sodišča druge stopnje ni nujno potrebno, da bi bila taka izjava podana prav v trenutku zapustničinega podpisa oporoke in ne morda že nekaj trenutkov prej, vendar še vedno v sklopu enotnega pravnega dejanja (unitas actus). To enotno pravno dejanje so (upoštevaje na prvi stopnji pravilno ugotovljene okoliščine nastanka oporoke iz leta 2002) sestavljali branje vnaprej pripravljene listine (oporoke), izjava oporočiteljice, njen podpis in končno podpisa oporočnih prič.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v program
Ker iz uradnega zaznamka vpisničarke izhaja, da je po preverjanju na strežniku za evidentiranje prejete pošte z dne 4. 5. 2015 bilo ugotovljeno, da je storilec dne 4. 5. 2015 v obravnavani zadevi neposredno oddal vlogo v enem izvodu, katere vsebina pa v strežniku ni bila označena, ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da storilec svoje obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program ni pravočasno izpolnil. Dejstvo, da se potrdilo o vključitvi v program ne nahaja v spisu, je očitno posledica napake sodišča pri poslovanju z vlogami, ki pa storilcu ne more biti v škodo.
ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - pritožbene novote - dejstvo, ki je nastopilo v času po izdaji izvršilnega naslova
Trditev o plačilu 100,00 EUR dne 8. 4. 2015 in plačilu 50,00 EUR dne 5. 5. 2015, ni več mogoče uveljavljati v pritožbi. Bo pa lahko toženka, v primeru, da tožnica na podlagi navedene sodbe začne postopek izvršbe celotne terjatve, v izvršilnem postopku ugovarjala, da je terjatev delno prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko ga ni mogla več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (sodba).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - blokada transakcijskega računa
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga v izpodbijani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zmotno uporabilo materialno pravo. Iz izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je zaradi spremembe pri upravljanju športnih objektov v letu 2012 prišlo do spremembe v financiranju tožene stranke, da se je financiranje tožene stranke kasneje še zaostrilo in je to rezultiralo v blokadi njenega transakcijskega računa. Vendar pa je tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi izrecno navedla, da je njen zakoniti zastopnik zaradi daljše blokade transakcijskega računa sprejel odločitev, da s 1. 7. 2014 tožniku odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas iz poslovnih razlogov. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa ne izhaja, da bi prenehala potreba po opravljanju določenega dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani tožene stranke. Blokada transakcijskih računov tožene stranke sama po sebi še ne izkazuje poslovnega razloga. Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da blokada transakcijskega računa tožene stranke predstavlja utemeljen poslovni razlog, je zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnik vtoževal nezakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo in reparacijo, v celoti ugodilo.
Uredba Bruselj I - potrdilo iz priloge V. Uredbe Bruselj I
S tem potrdilom iz priloge V k Uredbi Bruselj I se ne potrjuje nič drugega, kot nastop izvršljivosti po domačih pravilih in ta je podlaga za pridobitev eksekvature. Potrdilo iz priloge V Uredbe Bruselj I je po “pravni moči” enako potrdilu o izvršljivosti, ki ga izda stranki (upniku) sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji v skladu s prvim odstavkom 42. člena ZIZ, za uporabo v Sloveniji. Če je slovenska sodna odločba pravnomočna in izvršljiva, mora slovensko sodišče, kot to utemeljeno navaja tožeča stranka v pritožbi, na zahtevo stranke izdati potrdilo o izvršljivosti bodisi za njeno za uporabo (izvršbo) v Sloveniji po 42. členu ZIZ bodisi za uporabo v mednarodnem prometu (priznanje in izvršitev) po Uredbi Bruselj I in 42.a členu ZIZ, če gre za Evropsko unijo.
relativna narava obligacijskih razmerij – pogodbene stranke – pogodba v korist tretjega – izjava volje – obveznost za tretjo osebo – zakon
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbene stranke. Samo upnik je upravičen od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje in samo dolžnik je takšno dejanje zavezan opraviti. Na tretjo osebo (tj. toženo stranko), ki ni pogodbena stranka, lahko pogodba vpliva le na način, da se njej v korist ustanovi kakšna pravica. Obveznosti za tretje osebe pogodba sama po sebi ne more ustvariti. Nanje lahko ta preide zgolj v primeru, da je izjavljena ustrezna volja (npr. s prevzemom dolga, prevzemom izpolnitve, odstopom terjatve) ali če to zakon izrecno določa.
stroški izobraževanja - krajevna pristojnost - sklep o nepristojnosti
Krajevna pristojnost v individualnih delovnih sporih je določena v 8. členu ZDSS-1. Po tej določbi je za odločanje v individualnih delovnih sporih, če je tožeča stranka delavec, poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, pristojno tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje. V obravnavani zadevi je tožeča stranka delodajalec, tožena stranka pa delavec, zato je potrebno glede krajevne pristojnosti upoštevati določbe 47. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi določb 19. člena ZDSS-1. Ta določa, da je za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Ker ima tožena stranka stalno prebivališče v Ljubljani, Delovno sodišče v Mariboru ni krajevno pristojno za odločanje v obravnavanem individualnem delovnem sporu. Ugovor tožene stranke glede krajevne pristojnosti je zato utemeljen in mu je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo.
Sodišče lahko le izjemoma prizna izvedencu potne stroške v višini kilometrine, če so izkazane predpostavke iz 4. odstavka 41. člena Pravilnika. Izvedenec navedenih predpostavk v zahtevku za odmero in plačilo izvedenine ni navajal, zato je sodišče prve stopnje izvedencu pravilno priznalo potne stroške, kot jih določa 1. odstavek 41. člena Pravilnika.
voznik začetnik - veljavno vozniško dovoljenje - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - odložni pogoj
Obdolženec 22. 6. 2014 namreč zaradi poteka veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja ni izpolnjeval pogojev za vožnjo v cestnem prometu, kot je povsem pravilno zaključilo prvostopno sodišče, četudi je program opravil, o čemer pa vsekakor ni seznanil upravni organ. Do drugačnega zaključka ne more pripeljati naknadna sanacija in izpolnitev odložnega pogoja s predložitvijo dokazila o izpolnitvi le-tega upravnemu organu, ki je obdolženčevo vozniško dovoljenje podaljšal 1. 9. 2014, ko je obdolženec izpolnil ta pogoj. Pri tem pa sočasni potek postopka odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more biti odločujočega pomena za to prekrškovno zadevo. Postopek odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je namreč sodni postopek, kjer sodišče odloča o storilčevem nadaljnjem upravičenju, da sploh še lahko (ob določenih pogojih) ostane aktivni voznik v cestnem prometu, medtem ko je postopek podaljšanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot listine izključno upravna zadeva, v kateri mora voznik v primeru, če mu je izdano vozniško dovoljenje z omejitvijo, v predpisanem roku izpolniti vse naložene pogoje in o tem obvestiti (priložiti dokazilo) upravnemu organu.
Neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi kot eden izmed pogojev za določanje sorazmernosti pripora po zgornjem ustavnem določilu (prvi odstavek 20. člena Ustave) ne pomeni (ne)varnosti za večje število ljudi, ampak zadostuje varnost enega človeka, ki je do te iste varnosti po prvem odstavku 34. člena Ustave upravičen enako kot če bi se nahajal v skupini večih ljudi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014368
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/2. ZVZD člen 8. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavca člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval na delu med razkladanjem tovora pri trgovskem centru. Delo, kot ga je opravljal tožnik, to je raztovarjanje in manipuliranje z ročnim paletnim vozičkom z bremenom več kot eno tono, še posebej ob upoštevanju dejstva, da tovorno vozilo ne predstavlja trdne in stabilne podlage, predstavlja nevarno delo oziroma nevarno dejavnost. Glede na to, da je s takšnim vozičkom mogoče dvigniti do 2.200 kg tovora, da ob njegovi uporabi obstaja nevarnost padca, zdrsa in razsutja tovora s palete ter da lahko voziček delavca zaradi lastne vztrajnosti gibanja stisne s krmilno ročico ob steno ali ob drugo paleto, pa ročni paletni voziček predstavlja tudi nevarno stvar. Zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke (tožnikovega delodajalca). V konkretnem primeru je podana tudi krivdna odgovornost tožene stranke, saj ni imela ustrezno urejenega varstva pri delu v zvezi z delom, ki ga je opravljal tožnik. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni dokazala, da je tožnika usposobila za varno delo (kršitev 8. člena ZVZD) ter da mu je zagotovila predhodni preventivni zdravstveni pregled (5. člen Pravilnika). Ker tožena stranka v postopku ni predložila nobenih dokazov o tem, da je bil tožnik poučen o strokovnem in pravilnem upravljanju ročnega paletnega vozička, je vprašanje, ali je tožnik pravilen način dela sploh poznal, zato mu ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastali škodi.
ZJU člen 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/1, 152a. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 273. ZDR-1 člen 112, 205, 207, 207/1.
začasna odredba - zadržavnje izvršitve - verjetno izkazana terjatev
Sodišče zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, da se do izdaje prvostopenjske sodbe delovnega sodišča v zadrži izvršitev sklepa tožene stranke o trajni premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, če podatki v spisu ne nudijo opore za ugotovitev, da je tožena stranka tožnika premestila iz nezakonitih oz. fiktivnih razlogov, zaradi česar terjatev ni verjetno izkazana v smislu določbe 3. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ.
invalid I. kategorije - invalidnost - invalidska pokojnina
Kljub temu da iz posameznih izvidov izhaja, da pri tožnici ni več preostale delovne zmožnosti, lečeči specialist ni pristojen za ugotavljanje delazmožnosti oz. invalidnosti. Invalidnost se presoja po predpisih, ki urejajo invalidsko zavarovanje in je invalidska komisija tista, ki ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji v 60. členu ZPIZ-1, ki določa, v katerih primerih je podana invalidnost. Ker pri tožnici do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke ni prišlo do nastanka invalidnosti, tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
ZPP člen 277, 278, 318, 339, 339/2, 339/2-7, 453a, 453a/2.
spor majhne vrednosti – neobrazložen odgovor na tožbo – posledice opustitve vložitve ugovora – opustitev opozorila na posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba – sodba na podlagi pripoznave
Sankcije zaradi neaktivnosti stranke, ki so predvidene v postopkih v sporih majhne vrednosti, so dopustne pod pogojem, da imajo legitimen namen – učinkovito sodno varstvo v razumnem roku. Takšne omejitve morajo biti jasne in nedvoumne, pravdne stranke pa morajo biti z njimi pravočasno seznanjene. ZPP zato izrecno določa, da mora biti tudi opozorilo stranki, da bo v primeru, da na tožbo ne bo odgovorila, izdana sodba na podlagi pripoznave, toženi stranki poslano že ob vročitvi tožbe.