ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1. ZVZelP člen 5, 5/1, 5/1-8, 73, 73/3. Pravilnik o delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev člen 4.
stimulacija - plačilo razlike v stimulaciji - dejansko delo - dogovor - akt pogodbene narave
Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo, da je Dogovor (o izplačilu stimulacije) akt pogodbene narave, ki ga je tožena stranka sklenila s svojimi socialnimi partnerji, zato je bila vsebina Dogovora v skladu z načelom avtonomije volje pogodbenih strank prepuščena prostemu urejanju s strani njegovih podpisnikov. Za odločitev v zadevi ni pomembno, da je tožnik v vtoževanem obdobju pri toženi stranki opravljal dela, ki jih Pravilnik o delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev določa kot dela izvršilnih delavcev. Bistveno je, da Priloga 1 k Dogovoru taksativno določa delovna mesta, na katerih so delavci upravičeni do stimulacije v mesečni višini 120,00 EUR bruto. Ker je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katerega Dogovor določa stimulacijo v mesečnem znesku 60,00 EUR bruto, mu je tožena stranka v spornem obdobju pravilno obračunavala stimulacijo le v tem znesku. Zato tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v stimulaciji za sporno obdobje ni utemeljen.
V obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse v celoti, saj tožnik ni izkazal, da bi bil prejemnik denarne socialne pomoči in do denarne socialne pomoči ne bi bil upravičen tudi, če bi vlogo podal, niti ne bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje tožnika in njegove družine.
odškodninska odgovornost delodajalca – zastrupitev z diklormetanom – pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – izvedenec – dokazovanje – zamuda –zakonske zamudne obresti – tek zamudnih obresti – načelno pravno mnenje
Ko oškodovanec postavi denarni zahtevek za negmotno škodo, postane to denarni zahtevek. Ker gre za pravno vprašanje in ker je pritožbeno sodišče na glavni obravnavi ugotovilo, da med pravdnima strankama ni sporen datum prejema odškodninskega zahtevka, tožeča stranka pa zahteva zakonite zamudne obresti po tem datumu oziroma od 20. 11. 2003 dalje, je odločitev sodišča prve stopnje glede teka zakonskih zamudnih obresti pravilna.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-2. KZ-1 člen 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik (policist) je spornega dne iz škatle - blagajne športnega društva odtujil 30,00 EUR. Tožnik je s tem naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Njegovo ravnanje pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 in 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob osnovnem pogoju za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (obstoj razloga, določenega z zakonom) je podan tudi nadaljnji pogoj, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Glede na ravnanje tožnika na delovnem mestu policista, katerega osnovna naloga je preprečevanje kaznivih dejanj, ni možno nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pri tem ni pomembno, da storjeno dejanje ni bilo v zvezi z njegovimi delovnimi obveznostmi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je pri tožnikovem otroku prišlo do spremembe vzgojno-izobraževalnega zavoda 31. 8. 2012. Tožnikov otrok je bil namreč 31. 8. 2012 še v vrtcu, šele naslednji dan 1. 9. 2012, ko je pričel obiskovati 1. razred osnovne šole, je zamenjal vrtec za šolo oziroma vzgojno-izobraževalni zavod. Ker je pri tožnikovemu otroku prišlo do spremembe vzgojno-izobraževalnega zavoda 1. 9. 2012 in je tožnik spremembo sporočil v roku, določenem v 42. členu ZUPJS, se skladno s 1. odstavkom 42.b člena odloči o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, to je 1. 10. 2012. To pomeni, da v konkretnem primeru tudi ni prišlo do neupravičeno prejetih javnih sredstev za mesec september 2012 v višini 91,37 EUR.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar
Pri tožniku je podana izguba vida na desnem očesu, na levem očesu pa je ostrina vida z minimalno korekcijo normalna (1,0), kar predstavlja 30 % telesno okvaro po veljavnem Samoupravnem seznamu telesnih okvar. Odstotek telesne okvare v tej višini, ki je posledica bolezni, pa ne zadostuje za priznanje pravice do invalidnine po 144. členu ZPIZ-1, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Kadar je ločitvena pravica prerekana, ker je bila pridobljena z izpodbojnim dejanjem iz 271. člena ZFPPIPP, mora tisti, ki je ločitveno pravico prerekal, zahtevati, da se razveljavijo učinki izpodbojnega pravnega dejanja v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje (prvi odstavek 275. člena ZFPPIPP). Če je predmet izpodbojnega zahtevka pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, se izpodbojni zahtevek uveljavlja z izbrisno tožbo v skladu z drugim odstavkom 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
Zahtevek za izbris izpodbijanja vknjižbe se lahko uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo knjižena pridobitev pravice.
Že zaradi tega, ker je zahtevek (pravilno) vseboval tudi razveljavitev pogodb o zastavi nepremičnin, ki sta jih dne 27.5.2011 sklenili N. d.d. in M. d.o.o., bi morali na pasivni strani v tem postopku biti tudi obe navedeni pogodbenici. Ob uveljavljanju zahtevka na razveljavitev pogodbe sta stranki te pogodbe v takšnem medsebojnem razmerju, da se lahko tožbeni zahtevek razteza le na oba pogodbenika, kar pomeni, da sta kot udeleženca istega materialnopravnega razmerja nujna sospornika v smislu 196. člena ZPP.
Za rešitev v konkretnem sporu je odločilno, da je znesek otroškega dodatka, kakršen je bil tožniku priznan s pravnomočno odločbo z dne 4. 5. 2011, enak znesku, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v tem sporu. Ker glede višine otroškega dodatka ni prišlo do spremembe, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi razveljavilo pravnomočno odločbo z dne 4. 5. 2011. Skladno s petim odstavkom 56. člena ZUPJS mora organ (enako velja tudi za sodišče, ko presoja odločitev tožene stranke) ugotoviti, ali obstaja potreba po odpravi odločbe. V sporni zadevi take potrebe ni bilo, zato je sodišče prve stopnje brez pravne podlage razveljavilo pravnomočno odločbo z dne 4. 5. 2011 (točka II. izreka). Tožnik je bil upravičen do prejemanja otroškega dodatka v višini 324,05 EUR mesečno do izteka časa, določenega v pravnomočni odločbi. Enak znesek pa tožniku pripada skladno z odločitvijo sodišča prve stopnje vse do 31. 12. 2012.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - prekinitev postopka - poseben sklep o nadaljevanju postopka - priglasitev pravdnih stroškov
Res je, da bi sodišče prve stopnje o nadaljevanju postopka moralo odločiti s posebnim sklepom (2. odstavek 208. člena ZPP). Ker tega ni storilo, je storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Takšne kršitve pa v sporih majhne vrednosti ne pomenijo dopustnega pritožbenega razloga.
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 235, 249, 251. ZKP člen 372, 372/1-4, 394, 394/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – navidezni stek – razmerje inkluzije – razmerje konsumpcije – davčna zatajitev – ponareditev poslovnih listin – ponarejanje listin – sprememba sodbe – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kazenska sankcija – presoja okoliščin, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja
Pritožbeno stališče, da sta kaznivi dejanji ponarejanja listin in ponareditve poslovnih listin inkludirani, oziroma konzumirani v kaznivo dejanje davčne zatajitve in da gre torej za navidezni stek, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni sprejemljivo. Po logiki stvari je ponarejanje računov in sestava lažnih poslovnih knjig res predhodno dejanje davčni zatajitvi in je zato tudi motivirano z istim namenom, izogniti se plačilu davščin oziroma pridobiti si premoženjsko korist, vendar pa gre na drugi strani za povsem samostojni kaznivi dejanji, in tako stališče je v sodni praksi že bilo sprejeto (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS Ips 50014/2010 z dne 18.10.2012).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - racionalizacija poslovanja - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je zaradi zmanjševanja stroškov in racionalizacije poslovanja izvedla reorganizacijo v poslovanju tako, da je ukinila delovno mesto „referent v prodaji in logistiki“, ki ga je zasedal tožnik. Delovne naloge, ki jih je opravljal tožnik na tem delovnem mestu, je delno prenesla na tožnikovega sodelavca, delno pa na zunanje pogodbene izvajalce. Ker je na podlagi navedenih poslovnih odločitev postalo delo tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Tožena stranka je dokazala tudi, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila posledica diskriminacije. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0015441
ZDSS-1 člen 20, 39, 39/4, 43, 53. ZIZ člen 272, 273. ZDR-1 člen 20. ZSDU člen 81.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - razrešitev - odpoklic - delavski direktor
Postopek razrešitve ali odpoklica je drugačen od postopka redne odpovedi iz krivdnega razloga in z redno odpovedjo delodajalec ne more z enim aktom odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavskemu direktorju in pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, iz katere pravice in obveznosti mirujejo. Istočasno ne moreta biti v veljavi dve pogodbi o zaposlitvi naenkrat.
Kako konkretne morajo biti navedbe tožene stranke, je najprej odvisno od navedb v tožbi. Tožeča stranka je namreč v tožbi zgolj zatrdila, da je šlo za fiktivne račune, ne da bi podala kakršnokoli navedbo o okoliščinah, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na fiktivnost in na podlagi katerih bi se sodišču sploh lahko zbudil dvom v dejanski obstoj zaračunanih storitev. Na pavšalnost trditev je tožena stranka ves čas postopka opozarjala. V taki situaciji od tožene stranke ni mogoče zahtevati bolj konkretnih trditev od teh, da računi temeljijo na opravljenih administrativnih, poslovnih in marketinških storitvah in da je zvezi z njimi plačala DDV.
Drži, da negativnih dejstev ni mogoče dokazovati (in da je zato dokazno breme na nasprotni stranki, da dokaže, da je dejstvo obstajalo), vendar to ne pomeni, da stranki, ki neko dejstvo zanika, ni potrebno navesti ničesar. Navesti mora okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da to dejstvo ni obstajalo. Šele takrat lahko govorimo, da mora nasprotna stranka dokazati, da je to dejstvo obstajalo.
ZPP člen 145, 394, 394/1, 394/1-1, 396, 396-2. ZIZ člen 42, 42/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obnova postopka - razlog za obnovo - rok za obnovo - zamuda roka
Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka po 2. točki 1. odstavka 394. člena ZPP, po kateri se postopek lahko obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ZPP v 2. točki 396. člena ZPP določa, da se v primeru iz 2. (in 3.) točke 394. člena ZPP predlog za obnovo postopka vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. Rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči od dneva, ko se šteje, da je bila odločba, ki je postala pravnomočna, stranki vročena in to tudi v primeru, če stranka trdi, da je bila vročitev opravljena nepravilno oziroma da ji odločba sploh ni bila vročena. Sklep o ustavitvi postopka, s katerim je bilo odločeno, da se šteje, da je tožba umaknjena in se postopek ustavi, je postal pravnomočen 4. 5. 2011 (upoštevajoč vročitev, opravljeno z nabitjem na sodno desko). Ker je bil predlog za obnovo postopka vložen šele 8. 5. 2014, je bil vložen po izteku prekluzivnega roka iz 2. točke 396. člena ZPP, zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (1. odstavek 398. člena ZPP ).
Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP je podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje sodne odločbe, ne pa tudi v primeru, če sodišče stranki odločbe ni vročilo pravilno. Vročitev odločbe je pogoj za njeno pravnomočnost in s tem za obnovo postopka, saj je obnova postopka mogoča le, če je postopek že pravnomočno končan.
Nepravilno in nezakonito vročitev sklepa, s katerim je bil postopek (pravnomočno) končan, je mogoče uveljavljati le s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa ob smiselni uporabi 4. odstavka 42. člena ZIZ, ne pa s predlogom za obnovo postopka. V primeru, da se v tem postopku ugotovi, da zaradi nepravilne vročitve sklep o ustavitvi postopka sploh ni postal pravnomočen, sodišče takšno potrdilo o pravnomočnosti razveljavi in sporno odločbo ponovno vroči stranki v skladu z določbami ZPP, zoper tako vročeno odločbo pa lahko stranka v okviru zakonsko določenega roka vloži pritožbo iz razlogov po 338. členu ZPP.
Tožnik sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da se je spustilo v presojanje dokazov, kar je v nasprotju z inštitutom zamudne sodbe. Sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti dejanskih navedb. Zaključki, do katerih pride sodišče pri presoji pogojev po 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP, ne smejo biti dokazni, takšni, da bi se z njimi ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo. Sodišče v takem primeru ne izda zamudne sodbe, ampak opravi glavno obravnavo in na njej izvede predlagane dokaze. V obravnavani zadevi, ko je sodišče prve stopnje izvajalo dokazni postopek tudi z zaslišanjem prič, ki jih je predlagala tožena stranka v zvezi z dokazovanjem trditev iz nasprotne tožbe, ni razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz nasprotne tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da se je sodišče prve stopnje spustilo v obravnavanje zadeve po nasprotni tožbi in je ugotavljalo dejansko stanje. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo ter zamudno sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
UZITUL člen 14, 18, 21. ZPIZVZ člen 2, 2/5, 6, 7, 8, 8/1, 28. ZPIZ-1 člen 250, 250/1.
starostna pokojnina - odmera - vojaški zavarovanec
V 6. členu ZPIZVZ je določeno, da se upravičencem iz 1. alineje 2. člena tega zakona ter upravičencem iz 4. alineje 2. člena tega zakona, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine, do odpravnine in oskrbnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. Tožnik je pridobil pravico do starostne pokojnine pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije po splošnih predpisih (od 2. 8. 2011 dalje) in ne z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih. To pomeni, da tožniku septembra 1991 še ni mogla biti priznana pravica, niti izplačana pokojnina. Zato za odmero pokojnine ni mogoče uporabiti določbe 6. člena ZPIZVZ, ampak določbo 7. člena ZPIZVZ, v kateri je določen način odmere pokojnine za upravičence iz 2. člena tega zakona, ki jim nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni odmeril vojaške pokojnine po vojaških predpisih. Ker sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in za priznanje starostne pokojnine v višjem znesku ni utemeljen.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-14. ZDSS-1 člen 14, 14/2, 24.
neizbira kandidata - plačilo odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb postopka - odločanje v senatu - zamudna sodba
Iz izreka sodbe izhaja, da je sodišče odločalo o tožbenem zahtevku za izplačilo odškodnine v vrednosti 41.000,00 EUR (I. točka izreka) ter o zahtevku za povrnitev stroškov v višini 41.000,00 EUR (4. odstavek II. točka izreka). Iz 3. točke obrazložitve sodbe pa izhaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo na 4. odstavek 318. člena ZPP, pri čemer je štelo, da je tožba nesklepčna. V kolikor je sodišče izdalo sodbo, bi to moralo storiti po opravljeni glavni obravnavi, brez glavne obravnave pa bi lahko na podlagi 24. člena ZDSS-1 odločalo le, če bi po prejemu odgovora na tožbo ali pripravljalnih vlog ugotovilo, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, stranki pa sta se glavni obravnavi odpovedali, pri čemer pa bi morala biti odpoved pisna. Prav tako je sodišče odločalo o tožbenem zahtevku v točki I in v točki II v vrednosti 41.000,00 EUR, kar pomeni, da bi moralo sodišče na podlagi določbe 14. člena ZDSS-1 odločati v senatu (sodišče navede predsednica senata). V kolikor pa je sodišče želelo izdati zamudno sodbo, na kar bi kazala uporaba določb 318. člena ZPP, ki ureja zamudno sodbo, bi moralo postopati po teh določbah v celoti. Pritožbeno sodišče lahko presoja le sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje, pri čemer navedene sodbe ni mogoče preizkusiti, saj so pritožbeni razlogi v postopku pritožbe zoper sodbo kot zoper zamudno sodbo drugačni. Ker ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je storilo tudi absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo sodišče nepravilno sestavljeno.
Res je sicer, da je mogoče tudi določena strokovna vprašanja utemeljevati z drugimi dokazi, kakor so izpovedbe prič v konkretni kazenski zadevi, pa vendarle izpovedbi prič nista take teže, da bi lahko v izvedensko mnenje izvedenca vlili tolikšen dvom, da bi bilo potrebno temu izvedencu ne verjeti oz. imenovati drugega izvedenca psihiatrične stroke.
invalid III. kategorije - sprememba v invalidnosti - nova invalidnost
Pri tožniku je od 22. 11. 2010 in še nadalje podana III. kategorija invalidnosti z vsemi predhodno priznanimi stvarnimi omejitvami in časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno ter z ugotovljeno potrebo po dodatni omejitvi pri delu. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je tožnik že imel priznane pravice na podlagi III. kategorije invalidnosti z odločbo z dne 30. 11. 2010, ki je postala pravnomočna 21. 12. 2010. Spremembo v nastanku invalidnosti je zato pravilno določilo s prvim naslednjim dnem po pravnomočnosti te odločbe, to je z 22. 12. 2010 in je pravilno priznalo tudi novo pravico iz invalidskega zavarovanja na temelju preostale delovne zmožnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 1. 2011 dalje (2. odstavek 163. člena ZPIZ-1).
Specializirani oddelki sodišč, ki delujejo pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč, so izključno stvarno pristojni za vsa kazniva dejanja, za katera obtožni akt vloži specializirano državno tožilstvo.