OZ člen 149, 153, 153/2. ZVZelP člen 95, 95-1, 95-7.
povrnitev škode – smrt oškodovanca – nevarna dejavnost – železniški promet – nevarna stvar – vlak – nahajanje oškodovanca ob tirih – skrbnost ravnanja strojevodja – ravnanje oškodovanca – oprostitev odgovornosti
Ni dvoma, da železniški promet predstavlja nevarno dejavnost (149. člen OZ) in je zaradi tega značilnost železniškega prometa (zlasti vožnje po tirih in velike mase železniške kompozicije, zaradi česar tudi ni primerljiva s cestnim prometom) podvržena merilu skrajne skrbnosti. To pa ne pomeni, da je v vseh situacijah, ko je sestavni del življenjskega dogodka vlak, nujna (avtomatična) posledica objektivna odgovornost železnice.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075676
OZ člen 131, 147, 148. ZGD-1 člen 8, 263, 263/4, 515, 515/6. ZGD člen 6, 258. ZFPPIPP člen 42, 44, 44/5. ZFPPod člen 19, 22, 22/2, 22/3. ZPP člen 13, 14, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev škode – stečaj družbe – odškodninska odgovornost poslovodje – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – spregled pravne osebnosti
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Razlog za osebno neodgovornost fizičnih oseb, ki so člani organov pravne osebe, je v dejstvu, da je ravnanje fizičnih oseb, ki so člani organa pravne osebe, ravnanje same pravne osebe.
RAZLASTITEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064807
OZ člen 197.
povrnitev stroškov prestavitve javne poti – razlastitev – dejansko razlaščeni lastnik – pasivna legitimacija – delitev občin – neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – volenti non fit iniuria
S prestavitvijo ceste je bila obogatena prva toženka (oziroma po delitvi občin druga toženka), ker je tožnik namesto nje izpolnil svojo obveznost, obogatitev pa se odraža v ohranitvi njenega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083223
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 57.
gospodinjski odjem – neupravičen odjem električne energije – splošni pogoji poslovanja – pravica do izjave
Toženki se očita neupravičen priklop oziroma neupravičena sprememba gradbenega toka v gospodinjskega, čeprav naj za to ne bi izpolnjevala pogojev. Sodišče prve stopnje se bo moralo opredeliti do ugovora toženke, da je na podlagi dokumentacije utemeljeno sklepala, da ima dovoljenje za gospodinjski odjem.
Šele ko bodo vsa dejstva ugotovljena, bo lahko sodišče napravilo pravno sklepanje, ali je šlo v obravnavanem primeru za neupravičen odvzem ali ne, pri tem pa bo moralo za svojo odločitev najti v določbah Splošni pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije tudi ustrezno pravno podlago. Povedano drugače: iz sodbe bo moralo biti razvidno, kako navedeni splošni pogoji zavezujejo toženko in v katerem delu jih ta ni spoštovala, da ima sedaj tožeča stranka pravico terjali plačilo v vtoževani višini.
O vsebini zahtevka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk v zadevi X Pg 4512/2012 še ni bilo odločeno, zato nove tožbe ni mogoče zavreči, ker je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.
zastaranje terjatev - začetek teka zastaralnega roka - regresni zahtevek zavarovalnice
Zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, ki je odgovoren za nastanek škodnega primera, začne teči, ko začne teči proti temu zastaranje zavarovančeve terjatve in se tudi konča v enakem roku.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071002
SZ-1 člen 94, 103, 103/1, 103/1-9. ZPP člen 4, 302, 302/3.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlog – poskus vstopa v stanovanje in ogleda stanovanja – materialno dokazno breme – oprava naroka pred spremenjenim senatom – načelo neposrednosti – ponovno zaslišanje prič in strank
Na tožeči stranki (najemodajalcema) je materialno dokazno breme glede poskusa vstopa v stanovanje tožene stranke in ogleda stanovanja – to pa mora dokazati s stopnjo prepričanja, kot drugi stopnji materialne resnice.
izpodbijanje dejanj v stečaju - subjektivni element izpodbojnosti - zamude pri plačilu
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožeča stranka v času po sklenitvi pogodbe o poslovnem sodelovanju enostavno povečevala zamude pri izpolnjevanju svojih obveznosti kljub določenemu 60-dnevnemu roku plačila od prevzema blaga. To je jasno razvidno iz tabele o ugotovljenih zamud pri plačilih, ki jo je predložila tožeča stranka in iz katere je razvidno, da je v začetnem obdobju tožeča stranka izpolnjevala svoje obveznosti brez zamude, v nadaljevanju pa so se zamude v izpolnitvi stalno povečevale. Zato je pritrditi oceni prvostopenjskega sodišča, da bi ob tem, ko je tožeča stranka do izpodbijanih dejanj obveznosti izpolnjevala z denarnimi nakazili, v času izpodbijanih dejanj pa tudi z verižnimi kompenzacijami, lahko in morala sklepati tudi na trajno nelikvidnost na strani tožeče stranke, še posebej ob stalnem povečevanju zamud pri plačilu.
rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – zastaralni rok – zastaranje – pretrganje zastaranja – uveljavljanje dednopravnih zahtevkov
Uveljavljanje neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku povzroči pretrganje s 76. členom ZD predpisanega roka za uveljavljanje neveljavnosti oporoke.
Ravnanje dolžnika oz. upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (1. odstavek 67. člena ZFPPIPP), ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
Pritožnica ne more uspeti z navedbo, da glavno izpolnitev tožnice, to je plačilo za opravljeno delo, pogojuje s tem, da se uskladi pogodbena kazen, izdaja menice za odpravo napak in deponiranje izbrisne pobotnice. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v tem primeru za stranske obveznosti, ki ne morejo zadrževati izpolnitve glavne obveznosti (to je plačila za opravljeno delo) ene od strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0064814
ZBPP člen 46, 46/2. ZPP člen 154, 154/2, 154/3.
uporabnina – stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini – plačilo v dobro proračuna RS – parkirnina
V obravnavani zadevi sta bila sporna tako temelj kot višina tožbenega zahtevka in je prvo sodišče izvajalo obsežen dokazni postopek glede obeh. V pretežnem delu so bili dokazi o podlagi tožbenega zahtevka različni od dokazov o višini tožbenega zahtevka. V takšnih okoliščinah ni sprejemljiv takšen način odločanja o stroških, kot ga je izbralo prvo sodišče, saj je treba vprašanje povrnitve pravdnih stroškov presojati celovito, glede na vse okoliščine posameznega primera. Narava tega spora je bila blizu značaju odškodninskih pravd s spornima temeljem in višino, v katerih se o povrnitvi pravdnih stroškov odloča z upoštevanjem uspeha strank ločeno glede podlage tožbenega zahtevka in glede njegove višine, končni uspeh strank pa je njuna aritmetična sredina.
Nasprotna udeleženka je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero je želela doseči „podaljšanje prehodnega obdobja, določenega v sodbi“, v zvezi z izvajanjem stikov med nasprotno udeleženko in mld. A. Prvo sodišče je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke iz pravilnih razlogov. Nasprotna udeleženka je želela z začasno odredbo doseči spremembo izvršilnega naslova (navedene pravnomočne sodbe), česar na tak način ni mogoče izposlovati.
kreditna pogodba - plačilo na obroke - zapadlost preostalih obrokov - zamuda s plačilom
Dajalec kredita lahko zahteva plačilo preostalih obrokov pred njihovo zapadlostjo že, če je jemalec kredita v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih obrokov.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - pravica uporabe pravne osebe na družbenem stanovanju - zavezanec v postopku denacionalizacije - vrnitev premoženja - imetnik lastninske pravice - predmet privatizacije - vsebina pogodbe - uporaba prava
Po določilu 8. poglavja SZ, ki je kot specialni predpis urejal lastninjenje in privatizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš, so pravne osebe, ki so imele pravico uporabe na družbenih stanovanjih in stanovanjskih hišah, z dnem uveljavitve zakona postale lastnice stanovanj oziroma stanovanjskih hiš (112. člen SZ) in so bile tudi zavezanke v postopkih za denacionalizacijo. Na zahtevo imetnika stanovanjske pravice so bile kot lastnice stanovanj ta stanovanja slednjim dolžne prodati v skladu z določilom 117. člena SZ. Tožnici sta torej od prodajalke lahko kupili zgolj stanovanja, kot so podrobno opisana v posamični kupoprodajni pogodbi, ne pa preostalih objektov in parcel izven stanovanjske hiše, ki je bila predmet privatizacije. Na omenjenih parcelah namreč prodajalka tudi sama še ni imela lastninske pravice (saj ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb privatizacija zemljišč še ni bila predvidena)in je tudi ni mogla prenesti na tožnici kot pogodbeni stranki.
ZPP člen 3, 3/3, 318, 381/1, 381/1-2, 339, 339/2, 339/2-7.
nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - objava namere o prodaji kmetijskega zemljišča - ravnanje mimo upravnega postopka v pravdi - zamudna sodba - pasivno ravnanje prodajalcev v pravdi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ravnanje tožencev, ko sta novembra 2014 pri upravi enoti objavila namero o prodaji kmetijskega zemljišča, nato pa mimo upravnega postopka v pravdi, kjer ju je tožil tisti kupec, ki sta mu nepremičnino želela prodati, ravnala pasivno, tako da je prišlo do izdaje zamudne sodbe v korist tega kupca, ima vse znake nedovoljenega razpolaganja z zahtevkom. Zamudne sodbe v takem primeru ni mogoče izdati, ker za njeno izdajo niso izpolnjeni vsi pogoji.
Upniki, ki so bili imenovani za člane upniškega odbora, so v seznamu upnikov, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika, navedeni kot upniki, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku. Ali so ti podatki pravilni, sodišče ni dolžno preizkušati. Pri imenovanju članov upniškega odbora po 2. točki tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP (imenovanje pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev) se namreč sodišče opre le na podatke, ki jih dolžnik izkazuje v svojih poslovnih knjigah. Zato ni odločilnega pomena, ali so posamezni od imenovanih članov upniškega odbora prijavili terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom in v kakšnih zneskih so jih prijavili.
ugotovitev ničnosti vpisov v sodni register - zavrženje tožbe - procesne predpostavke - enotni sosporniki - rok za popravo tožbe
Navedbe o pravočasni vložitvi tožbe so t. i. procesna predpostavka. Pravna posledica opustitve navedb je zavrženje tožbe.
Ugotovitvi ničnosti vpisa sledi izbris ničnega vpisa iz sodnega registra. Ugotovitev ničnosti vpisa torej učinkuje za vsakogar in zoper vsakogar.
Spor je mogoče že po naravi pravnega razmerja rešiti le na enak način za oba sospornika. Zaradi tega sta bila tožnika enotna sospornika na strani tožeče stranke. Ker sta bila tožnika enotna sospornika, je lahko prvi tožnik popravil tožbo še do takrat, ko je iztekel rok za drugega tožnika.
odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom povzroči delavec tretji osebi – kršitev pravil nogometne igre – prekršek, storjen na posebno predrzen ali nešporten način – skrbnost poškodovanca – štart na žogo
Kršitev pravil so sestavni del nogometne igre, zato je o protipravnosti kršitve mogoče govoriti šele takrat, ko je prekršek storjen na posebno predrzen ali nešporten način, pri čemer je odločilna tudi potrebna skrbnost poškodovalca. Nedopustnost ravnanja ni podana le pri namernem poškodovanju drugega igralca, temveč tudi v primeru grobe kršitve pravil igre oziroma posebej predrzne ali nešportne poteze. Pri presoji ravnanja, ki meji med dovoljenim bojem za žogo in nedovoljeno kršitvijo, je ključna presoja, ali je igralec štartal na žogo ali je imel realno možnost pridobiti jo v posest.