zavrženje pritožbe - nedovoljeno pravno sredstvo - pravni interes za vložitev pritožbe
Pravnega interesa za pritožbo pritožnik nima, če z njo, četudi bi ji bilo v celoti ugodeno, ne more doseči ugodnejše odločitve zase od odločitve, ki se s pritožbo izpodbija.
Dedinji za obravnavano pritožbo nimata pravnega interesa, saj je sklep izdan izključno v njuno korist in z ugoditvijo pritožbi sklepa ne bi bilo mogoče spremeniti tako, da bi bil zanju še ugodnejši.
družbena lastnina – pravica uporabe stavbnega zemljišča – pridobitev pravice uporabe – vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo – prenos pravice uporabe – oddajanje zemljišča za gradnjo – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na stvareh v družbeni lastnini
V sistemu družbene lastnine je bila pravica uporabe stavbnega zemljišča občanu dodeljena z odločbo o oddaji zemljišča za gradnjo. Za oceno, ali je pravico uporabe dobil, je odločilno, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju občine ter da je zgrajeno potem tudi uporabljal.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0070965
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 1, 2, 2/1, 2/2, 3, 3d, 5, 6, 7. Uredba (ES) št. 1393/2007 z dne 13. 11. 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah člen 4, 4/3, 7.
pristojnost slovenskih sodišč v preživninskih zadevah - samostojnost preživninskega zahtevka - pomožna pristojnost - forum necessitatis - pristojnost sodišča, pred katerim se tožena stranka spusti v postopek - vročanje tožbe v odgovor
Pristojnost slovenskih sodišč na podlagi od 3. do 7. člena Uredbe ni podana.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0063194
ZST-1 člen 1, 2, 5, 18, 18/5, 18/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOPNI člen 9, 9/2.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - nastanek taksne obveznosti - obseg plačila takse za pravna sredstva - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - višina sodne takse - pravna podlaga za odmero sodne takse - smiselna uporaba določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke - delno izpodbijanje odločbe - vrednost izpodbijanega dela - preizkus sklepa
Za pravilno uporabo materialnega prava, kar je v tem primeru ZST-1, je treba ugotoviti poleg plačilne zmožnosti pritožnice tudi višino sodne takse. Le ko sodišče pozna taksno obveznost zavezanca, lahko presoja tudi njegove plačilne zmožnosti.
Sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ni jasno, zakaj je sodišče vzelo tako visoke vrednosti spornega predmeta in še trem toženim strankam naložilo solidarno plačilo, drugotoženki pa samostojno delno plačilo sodne takse.
V 1. členu ZST-1 in tudi v taksni tarifi ni posebej predpisan postopek po ZOPNI.
Plačilo enega računa za elektriko (četudi je elektrika za pritožnika še tako pomembna dobrina), ob upoštevanju vseh ostalih bremen toženca ter okoliščin obravnavanega primera, iz katerih jasno sledi, da je vzrok nesoglasij med pravdnima strankama v tožnikovi sferi oziroma sferi njegove žene, nikakor pa ne v toženčevi sferi, ne utemeljuje zahtevka za preklic izročilne pogodbe in vrnitev danega premoženja.
povrnitev premoženjske škode – odškodnina – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – stroški za tujo nego in pomoč – višina odškodnine – višina urne postavke za tujo pomoč – urna postavka za nekvalificirano malo delo – prosti preudarek – načelo enakosti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Zaključek sodbe, da je pri ugotavljanju obsega tuje pomoči po veljavni sodni praksi upoštevna le pomoč tožnici pri osebni higieni in oblačenju, ne pa tudi pri drugih opravilih, potrebnih za zadovoljitev osnovnih vsakodnevnih potreb, ki jih ni zmogla tožnica in so jih morali opraviti drugi, je prestrog. Bližnji so si dolžni pomagati, vendar s tem ni mišljena pomoč, ki je oškodovancu potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba, pač pa gre za vsakodnevno vzajemno pomoč.
odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom povzroči delavec tretji osebi – kršitev pravil nogometne igre – prekršek, storjen na posebno predrzen ali nešporten način – skrbnost poškodovanca – štart na žogo
Kršitev pravil so sestavni del nogometne igre, zato je o protipravnosti kršitve mogoče govoriti šele takrat, ko je prekršek storjen na posebno predrzen ali nešporten način, pri čemer je odločilna tudi potrebna skrbnost poškodovalca. Nedopustnost ravnanja ni podana le pri namernem poškodovanju drugega igralca, temveč tudi v primeru grobe kršitve pravil igre oziroma posebej predrzne ali nešportne poteze. Pri presoji ravnanja, ki meji med dovoljenim bojem za žogo in nedovoljeno kršitvijo, je ključna presoja, ali je igralec štartal na žogo ali je imel realno možnost pridobiti jo v posest.
Pritožbene trditve o toženčevi odškodninski odgovornosti so ne le nedopustna pritožbena novota, temveč predstavljajo nedopustno spremembo tožbe. Ta je skladno s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustna zgolj do konca glavne obravnave, upoštevajoč, da je po drugem odstavku 184. člena ZPP sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0082658
ZPP člen 101, 205, 208, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 386. OZ člen 22, 54, 54/1, 311, 312, 619, 631, 643.
sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - razpolaganje s premoženjem - pooblastilo - pooblaščenec - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - prekinitev postopka - pogodba o delu - podjemna pogodba - dodatna dela - obstoj dogovora o dodatnih delih - dokazno breme - podaljšanje roka - obseg izvedenih del - cena - pobotni ugovor
Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki, ki morata biti izpolnjeni ves čas postopka in na kateri pazi sodišče po uradni dolžnosti. Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena. Pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso, ga lahko zastopa le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Pooblastila, podana odvetnikom in pooblaščencem pred postopkom osebnega stečaja, prenehajo.
Tudi pri osebnem stečaju se smiselno uporabljajo določila ZPP o prekinitvi in nadaljevanju postopka zaradi začetka stečajnega postopka. Upoštevati je treba, da je prekinitev postopka določena zato, da se novi zakoniti zastopnik lahko seznani s tekočimi pravdami.
pravni interes za pritožbo - obstoj pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbi - nedovoljena pritožba - sodna poravnava kot izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - razlaga sodne poravnave - višina obveznosti - neto znesek - bruto znesek
Pravni interes mora obstajati ne le ob njeni vložitvi temveč tudi ob odločanju o pritožbi. V predmetni zadevi je s pravnomočnimi sklepi že sodišče prve stopnje odločilo o vseh predlogih oziroma opozorilih upnika v pritožbi, zaradi česar je njegov pravni interes za pritožbo zoper popravni sklep odpadel.
Stališča iz sodb, ki sta bili izdani v pravdnem postopku, v katerem se je razpravljalo in odločalo o obsegu obveznosti tožene stranke, ni mogoče enostavno prenesti na izvršilni postopek, v katerem upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom. V izvršilnem postopku namreč velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da mora sodišče izvršilni naslov izvršiti tako, kot se ta glasi, brez posegov v njegovo vsebino oziroma brez presoje njegove materialnopravne pravilnosti. Vsebina sodne poravnave, ki je v tej zadevi izvršilni naslov, je povsem jasna in ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja tako, kot je zapisana, dolžnica pa je pri njeni sklenitvi sodelovala in je imela kot stranka možnost vplivati na njeno vsebino.
139. člen OZ ureja dovoljeno samopomoč, ki je v SPZ posebej urejena in že iz tega razloga uporaba 139. člen OZ ne pride v poštev. Sicer pa 139. člen OZ določa, da kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, te ni dolžan povrniti. Izključuje torej protipravnost kot enega izmed elementov odškodninske odgovornosti, v tej zadevi pa gre za spor zaradi motenja posesti in ne odškodninsko zadevo.
OZ člen 197. SPZ člen 12, 73, 74, 99. ZCes-1 člen 16, 19.
redno vzdrževanje javnih cest – plačilo stroškov za drugega – občinska cesta – sanacija občinske ceste – povrnitev stroškov sanacije občinske ceste – sosedsko pravo – zaščitna ograja – dostop do nepremičnine – protipravno vznemirjanje
Postavitev varnostne ograje zaradi varnosti prometa ne predstavlja protipravnega ravnanja, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje. Vendar pa v okoliščinah konkretnega primera takšna postavitev ograje, s katero je bil tožniku odvzet edini dostop z javne poti do svoje parcele, ki ga je pred postavitvijo varnostne ograje nedvomno imel, prestavlja protipravno vznemirjanje tožnikove lastninske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083223
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 57.
gospodinjski odjem – neupravičen odjem električne energije – splošni pogoji poslovanja – pravica do izjave
Toženki se očita neupravičen priklop oziroma neupravičena sprememba gradbenega toka v gospodinjskega, čeprav naj za to ne bi izpolnjevala pogojev. Sodišče prve stopnje se bo moralo opredeliti do ugovora toženke, da je na podlagi dokumentacije utemeljeno sklepala, da ima dovoljenje za gospodinjski odjem.
Šele ko bodo vsa dejstva ugotovljena, bo lahko sodišče napravilo pravno sklepanje, ali je šlo v obravnavanem primeru za neupravičen odvzem ali ne, pri tem pa bo moralo za svojo odločitev najti v določbah Splošni pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije tudi ustrezno pravno podlago. Povedano drugače: iz sodbe bo moralo biti razvidno, kako navedeni splošni pogoji zavezujejo toženko in v katerem delu jih ta ni spoštovala, da ima sedaj tožeča stranka pravico terjali plačilo v vtoževani višini.
O vsebini zahtevka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk v zadevi X Pg 4512/2012 še ni bilo odločeno, zato nove tožbe ni mogoče zavreči, ker je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.
zastaranje terjatev - začetek teka zastaralnega roka - regresni zahtevek zavarovalnice
Zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, ki je odgovoren za nastanek škodnega primera, začne teči, ko začne teči proti temu zastaranje zavarovančeve terjatve in se tudi konča v enakem roku.
RAZLASTITEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064807
OZ člen 197.
povrnitev stroškov prestavitve javne poti – razlastitev – dejansko razlaščeni lastnik – pasivna legitimacija – delitev občin – neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – volenti non fit iniuria
S prestavitvijo ceste je bila obogatena prva toženka (oziroma po delitvi občin druga toženka), ker je tožnik namesto nje izpolnil svojo obveznost, obogatitev pa se odraža v ohranitvi njenega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006340
SPZ člen 38, 92, 227. ZD člen 104. OZ člen 39, 40. ODZ par. 947, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954, 955. ZPP člen 318.
preklic darila – neveljavnost pogodbe zaradi odpadle pravne podlage – nagib – omejitve razpolaganja z nepremičnino – sklepčnost tožbe – vrnitveni zahtevek – dejanska oblast toženca
Vsebina nagiba, kot jo v nasprotni tožbi zatrjujejo toženci (omejitev razpolaganja z lastninsko pravico tožnika tako za čas življenja kot po smrti), je povsem nasprotna s causo darilne pogodbe, ki je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi obdarjencu. Ta naklonitev je sicer res lahko pogojena z različnimi motivi (nagibi), ki pa ne smejo biti nedopustni, torej v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli (39. in 40. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Cilj, ki so ga (glede na tožbene trditve) zasledovali toženci ob sklenitvi dogovora, je bil omejitev tožnikovega razpolaganja z nepremičnino za čas življenja in tudi omejitev njegovega oporočnega razpolaganja. Slednje po našem pravu ni dopustno (104. člen Zakona o dedovanju), omejitve razpolaganja z lastninsko pravico ob sklenitvi darilne pogodbe pa si je mogoče zagotoviti na različne (zakonsko urejene) načine, npr. osebne služnosti (227. člen SPZ) oziroma prepoved odtujitve in obremenitve (38. člen SPZ) – take pogodbene omejitve lastninske pravice pa po izrecni pritožbeni trditvi ni bilo. Iz trditvene podlage v nasprotni tožbi torej ne izhaja utemeljenost zahtevka na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe in vrnitve darila (vsebine dogovora, na katero se sklicujejo toženci, namreč ni mogoče opredeliti kot nagib, ki je prerasel v (kasneje odpadlo) pravno podlago, zato je odločitev o zavrnitvi tako primarnega kot podrejenega tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi pravilna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075676
OZ člen 131, 147, 148. ZGD-1 člen 8, 263, 263/4, 515, 515/6. ZGD člen 6, 258. ZFPPIPP člen 42, 44, 44/5. ZFPPod člen 19, 22, 22/2, 22/3. ZPP člen 13, 14, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev škode – stečaj družbe – odškodninska odgovornost poslovodje – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – spregled pravne osebnosti
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Razlog za osebno neodgovornost fizičnih oseb, ki so člani organov pravne osebe, je v dejstvu, da je ravnanje fizičnih oseb, ki so člani organa pravne osebe, ravnanje same pravne osebe.
vzpostavitev etažne lastnine v večstanovanjski stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pridobitelj lastninske pravice - spor med udeleženci glede lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - sporna dejstva - učinek materialne pravnomočnosti
V postopku etažiranja po ZVEtL sodišče v sporih udeležencev glede lastninske pravice ne odloči z učinki materialne pravnomočnosti.