odgovornost odvetnika – substitut odvetnika – skrbnost dobrega strokovnjaka – nepotreben dokaz – preložitev naroka – vročitev vloge na naroku – pravočasno navajanje dejstev in dokazov – stroški postopka – nagrada za postopek – znižanje nagrade – nagrada za narok
Ravnanje odvetnika ni bilo v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in torej ni bilo protipravno.
Nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila in ni odvisna od tega, ali in kakšna opravila odvetnik za stranko v postopku nato tudi dejansko opravi. ZOdvT sicer predvideva možnost znižanja nagrade, vendar le v primeru predčasnega prenehanja mandata, ne pa v primeru, ko odvetnik pridobi mandat šele v določeni fazi postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070991
OZ člen 171, 171/1, 185, 186, 186/3. ZJC člen 5, 5/1. ZOZP člen 39. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 15, 23, 26.
povrnitev škode – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odškodninska odgovornost – ravnanje neznanega tovornega vozila – razsutje tovora (pšenice) na nadvozu – stanje javnih cest – redno vzdrževanje prometnih površin – čiščenje cest – intervencijski ukrepi – opustitev vzdrževalca ceste – prometna nesreča – padec z motornim kolesom – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – predvidljivost nastanka škode – pretrganje vzročne zveze – deljena vzročnost – soprispevek oškodovanca – sorazmerno zmanjšanje odškodnine – vmesna sodba – oblikovanje izreka vmesne sodbe
Med razsutjem pšenice s strani neznanega voznika po cestišču in škodnim dogodkom (prometno nesrečo, v kateri je tožniku nastala škoda) obstaja pravno relevantna vzročna zveza, saj brez razsutja pšenice s strani neznanega tovornega vozila (kar je ustvarilo nevarno situacijo) škoda ne bi nastala. Opustitev delavcev zavarovanca drugo tožene stranke ni pretrgala vzročne zveze. Vzročna zveza med protipravnim ravnanjem neznanega tovornega vozila in kasnejšo prometno nesrečo bi bila pretrgana le, če bi kasnejše ravnanje neodvisno od prvega ravnanja povzročilo enako škodo.
Plačilo enega računa za elektriko (četudi je elektrika za pritožnika še tako pomembna dobrina), ob upoštevanju vseh ostalih bremen toženca ter okoliščin obravnavanega primera, iz katerih jasno sledi, da je vzrok nesoglasij med pravdnima strankama v tožnikovi sferi oziroma sferi njegove žene, nikakor pa ne v toženčevi sferi, ne utemeljuje zahtevka za preklic izročilne pogodbe in vrnitev danega premoženja.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0063194
ZST-1 člen 1, 2, 5, 18, 18/5, 18/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOPNI člen 9, 9/2.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - nastanek taksne obveznosti - obseg plačila takse za pravna sredstva - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - višina sodne takse - pravna podlaga za odmero sodne takse - smiselna uporaba določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke - delno izpodbijanje odločbe - vrednost izpodbijanega dela - preizkus sklepa
Za pravilno uporabo materialnega prava, kar je v tem primeru ZST-1, je treba ugotoviti poleg plačilne zmožnosti pritožnice tudi višino sodne takse. Le ko sodišče pozna taksno obveznost zavezanca, lahko presoja tudi njegove plačilne zmožnosti.
Sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ni jasno, zakaj je sodišče vzelo tako visoke vrednosti spornega predmeta in še trem toženim strankam naložilo solidarno plačilo, drugotoženki pa samostojno delno plačilo sodne takse.
V 1. členu ZST-1 in tudi v taksni tarifi ni posebej predpisan postopek po ZOPNI.
počena vodna cev v objektu – neposlovna odškodninska odgovornost – odgovornost imetnika stavbe
Imetnik stavbe oziroma prostora se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je škoda posledica dogodka ali dejanja tretjega, ki je izven njegove sfere in katerega škodljivosti posledic ni mogel obvladati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082677
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23. ZPP člen 18, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - določitev pristojnosti med sodišči držav članic EU - okoliščine primera - poroštvo - poroštvena izjava - vsebina izjave - prevzem obveznosti iz glavne pogodbe - plačilna obveznost - prorogacijska klavzula - dogovor o pristojnosti
Toženca kot poroka s poroštvenima pogodbama nista prevzela vseh obveznosti in pogojev iz glavne pogodbe, temveč le plačilne obveznosti, zato se ne moreta sklicevati, da se prorogacijska klavzula iz temeljne pogodbe nanaša tudi na njiju. Za sojenje je zato pristojno slovensko sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0081074
SPZ člen 67, 106, 115, 116, 117, 117/1, 118. SZ člen 12, 12/3, 22, 26.
terjatve upravnika – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – pogodba o medsebojnih razmerjih – soseska – dejanska etažna lastnina
Ureditev upravljanja zgradb v etažni lastnini je v našem pravu večplastna. Najbolj splošna pravila najdemo v SPZ, kjer so v okviru ureditve solastnine določena pravila glede upravljanja s stvarmi v solastnini. Ta ureditev se uporablja tudi glede etažne lastnine, če posebna ureditev etažne lastnine ali pogodba o medsebojnih razmerjih ne določata drugače.
postopek za določitev nujne poti – odločitev o stroških postopka – interes udeležencev za ureditev pravnega razmerja – zahteva za povrnitev stroškov postopka – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Določba 37. člena ZNP določa smiselno uporabo določb ZPP za primer, če ni z ZNP ali drugim zakonom določeno drugače. Ravno za primer nujne poti ZNP v 146. členu določa drugače, to je, da stroške postopka nosi predlagatelj, tako celotne skupne stroške postopka, kot tudi stroške nasprotnega udeleženca. Postopek se namreč vodi izključno v interesu predlagatelja.
SPZ člen 31, 32, 33, 33/1, 34, 35. ZPP člen 181, 426.
motenje posesti – soposest – bivša zakonca – zamenjava ključavnice – namestitev alarmne naprave in kamere za video nadzor – oblikovanje zahtevka – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek – zavrženje ugotovitvenega zahtevka
Tako teorija kot novejša sodna praksa ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti štejeta za nepotrebnega. Pritožbeno sodišče je v okviru pravilne uporabe materialnega prava, ob tem, da je iz dajatvenega zahtevka razbrati, da se motilna ravnanja nanašajo na zamenjavo ključavnic (in s tem ključev) glavnih in vrtnih vrat ter kode alarmne naprave, spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča o ugoditvi ugotovitvenenemu tožbenemu zahtevku tako, da je zavrglo ta del tožbe, ki je nepotreben, glede na definicijo ugotovitvenega zahtevka iz 181. člena ZPP pa celo nedovoljen.
pripoznava dolga – ničnost izjave – kupoprodajna pogodba – bistvene sestavine pogodbe – najem poslovnega prostora – pravice in obveznosti iz najemnega razmerja
S podpisom izjave 1. 3. 2009 je toženec pripoznal dolg do tožnika v višini 16.000,00 EUR iz naslova odkupa tožnikove opreme in inventarja, ki je bil v najetem poslovnem lokalu.
sposobnost biti pravdna stranka – smrt stranke med postopkom – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodba glasi na umrlo osebo, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je za odpravo te pomanjkljivosti pristojno sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070992
Splošni pogoji za zavarovanje pred odgovornostjo za hišno in zemljiško posest člen 1, 1/1, 3, 3/1, 3/1-1.
krivdna odškodninska odgovornost – škodni dogodek – padec zaradi zdrsa na stopnicah – zavarovanje pred odgovornostjo za hišno in zemljiško posest – splošni pogoji – obseg zavarovalnega kritja – škodni dogodek, ki izvira iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine – ravnanje zavarovanca – vmesna sodba – zmotna uporaba materialnega prava
Obravnavani škodni dogodek ne ustreza pojmu škodnega dogodka in zavarovane nevarnosti po splošnih pogojih. Sklenjeno zavarovanje se ne more enačiti z zavarovanjem splošne odškodninske odgovornosti, ampak krije le škodne dogodke, ki izvirajo iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine, ki so (vzročno) povezane s protipravnimi opustitvami zavarovalca, ki ni ustrezno skrbel za nepremičnino. Opustitev dolžnega nadzora nad otrokom in opustitev brisanja stopnic po politju milnice opisanemu kriteriju ne ustrezata, škodni dogodek, ki naj bi bil posledica teh opustitev, pa po splošnih pogojih ni krit.
Nasprotna udeleženka je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero je želela doseči „podaljšanje prehodnega obdobja, določenega v sodbi“, v zvezi z izvajanjem stikov med nasprotno udeleženko in mld. A. Prvo sodišče je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke iz pravilnih razlogov. Nasprotna udeleženka je želela z začasno odredbo doseči spremembo izvršilnega naslova (navedene pravnomočne sodbe), česar na tak način ni mogoče izposlovati.
kreditna pogodba - plačilo na obroke - zapadlost preostalih obrokov - zamuda s plačilom
Dajalec kredita lahko zahteva plačilo preostalih obrokov pred njihovo zapadlostjo že, če je jemalec kredita v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih obrokov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0064814
ZBPP člen 46, 46/2. ZPP člen 154, 154/2, 154/3.
uporabnina – stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini – plačilo v dobro proračuna RS – parkirnina
V obravnavani zadevi sta bila sporna tako temelj kot višina tožbenega zahtevka in je prvo sodišče izvajalo obsežen dokazni postopek glede obeh. V pretežnem delu so bili dokazi o podlagi tožbenega zahtevka različni od dokazov o višini tožbenega zahtevka. V takšnih okoliščinah ni sprejemljiv takšen način odločanja o stroških, kot ga je izbralo prvo sodišče, saj je treba vprašanje povrnitve pravdnih stroškov presojati celovito, glede na vse okoliščine posameznega primera. Narava tega spora je bila blizu značaju odškodninskih pravd s spornima temeljem in višino, v katerih se o povrnitvi pravdnih stroškov odloča z upoštevanjem uspeha strank ločeno glede podlage tožbenega zahtevka in glede njegove višine, končni uspeh strank pa je njuna aritmetična sredina.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki – kontradiktornost postopka – izvedba predlaganih dokazov – selitev v tujino
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje moralo izpeljati kontradiktorni postopek že pred izdajo sklepa o začasni odredbi, utemeljene pa so v delu, da bi moralo sodišče prve stopnje v postopku odločanja o utemeljenosti ugovora, ki je bil vložen zoper sklep o izdaji začasne odredbe, izvesti kontradiktorni postopek.
Nedvomno ne gre za očitno pomoto vložnice, saj je tožnica tako na vlogi kot na pisemski ovojnici navedla nepristojno sodišče. S tem, ko je kot naslovnika navedla višje sodišče, je jasno izrazila svojo voljo, da njeno pritožbo prejme slednje. Vložitve pritožbe na nepristojno sodišče ne gre pripisati niti tožničini nevednosti, saj je bila v pravnem pouku izpodbijane sodbe ustrezno poučena, da mora pritožbo vložiti pri sodišču prve stopnje.