SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064875
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 207, 207/2.
začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – poziv stečajnemu upravitelju – nastanek taksne obveznosti – kršitev določb pravdnega postopka
Nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad toženo stranko ni vplival na nastanek obveznosti tožeče stranke, da plača takso za pravdni postopek.
O tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, sodišče odloči po prostem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Pri tem pri oceni verodostojnosti in zanesljivosti prič presoja skladnosti njihovih izpovedb, ugotavlja njihova ujemanja in odstopanja. Zainteresiranost za izid postopka, na katero nakazuje sorodstveno razmerje s strankami, pa sodišču narekuje zgolj pozornejšo oceno verodostojnosti posameznih prič.
Za sklepčnost tožbe ni bilo potrebno dokazati, da so sredstva iz kupnine, ki je pripadala zapustnici še vedno v posesti toženca, ampak le, da je ta sredstva, ki predstavljajo zapuščino prejel in jih obdržal. Po drugi strani pa je dokazno breme, da je ta sredstva porabil za zapustnico na strani toženca, kar je ta delno tudi dokazal in je bil v tem obsegu tožbeni zahtevek tudi že pravnomočno zavrnjen.
plačilo stroškov izvršitelju - obračun za plačilo dela
Kot izkaz nastanka stroškov v zvezi delom izvršitelja pa predložitev obračuna za plačilo dela in stroškov, ki ga izda izvršitelj (drugi v zvezi s prvim odstavkom 38.c člena ZIZ), po mnenju sodišča druge stopnje zadošča.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - stvarna napaka - trditvena podlaga - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - informativni dokaz
Sodišče prve stopnje utemeljeno opozarja, da so trditve tožeče stranke glede kraja in načina skupne proizvodnje diod pomanjkljive in presplošne, da bi jih bilo v dokaznem postopku sploh mogoče preveriti. Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov (postavitev izvedenca ustrezne stroke, ki bi pregledal diode in ugotovil proizvajalca diod). V tem primeru bi šlo za nedovoljen informativni dokaz. Kot navaja pritožba, obstaja izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Od strank sicer res ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki niso v njihovem spoznavnem področju oziroma presegajo nivo znanja, ki se od določene stranke pričakuje.
prenos izvedene pravice ali pravnega dejstva na novega imetnika
V 140. členu ZZK-1 je določena vsebina predloga za vpis, med drugim mora predlog obsegati tudi navedbo listin, ki so podlaga zahtevanemu vpisu, sicer predlogu ni mogoče ugoditi in dovoliti vpisa. V dani situaciji je uporabiti določbo 12. odstavka 142. člena ZZK-1, po kateri mora odvetnik, ki zahteva vpis na podlagi listine iz 6. točke prvega odstavka 142. člena ZZK-1, to listino priložiti predlogu. Predlagatelj je imel možnost v predlogu navesti listine, ki so podlaga predlaganemu vpisu, imel pa je tudi možnost uporabniške pomoči pri Centru za pomoč uporabnikov, ki je očitno ni izkoristil.
ZNP člen 20, 20/1, 30, 30/1, 30/2. ZGD-1 člen 256.
nepravdni gospodarski postopek - predlog za sodno imenovanje članov nadzornega sveta delniške družbe - neprijava udeležbe v postopku - prijava udeležbe v drugem postopku - rok za vložitev pritožbe - rok, ki velja za udeleženca - najkasnejša vročitev
Pritožnica v pritožbi trdi, da je udeležbo v postopku Ng 27/2015 priglasila v postopku Ng 28/2015 v vlogi z dne 18. 6. 2015. Tako zatrjevanega postopanja pritožnice pa ni mogoče umestiti pod termin prijave udeležbe, saj je udeležbo potrebno priglasiti v postopku, v katerem se predlaga udeležba (in ne nemara v kakšnem drugem postopku) in najkasneje do njegove pravnomočnosti.
Ker pritožnica ni sodelovala v postopku, bi pravno sredstvo morala vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022686
OZ člen 922, 943.
zavarovalni primer - prometna nezgoda - dokazna ocena - dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti
Drugi odstavek 34. člena splošnih pogojev, ki določa zavarovančeve dolžnosti po zavarovalnem primeru, zavarovancu nalaga, da mora dati zavarovalnici vse potrebne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Cenilec zavarovalnice je vozilo, na katerega se je nanašal zahtevek zavarovanca, pregledal na kraju, ki ga je zavarovanka navedla v zahtevku. Zavarovalnica ima pravico ugotavljati vzrok, obseg in višino škode. Pri tem ni mogoče vleči paralele med določbami, ki veljajo v kazenskem postopku, saj ne gre za takšen postopek.
zavarovalna pogodba - posledice zamude s plačilom premije - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja
Neplačilo zavarovalne premije po preteku enega leta od zapadlosti premije, ima za posledico prenehanje pogodbenega (zavarovalnega) razmerja po samem zakonu (ex lege) - peti odst. 937. člena OZ.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083228
ZPP člen 337, 454, 454/2, 458, 458/1. SZ-1 člen 25, 25/1, 53, 53/2.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zahteva za izvedbo naroka – upravnik – pogodba o opravljanju upravniških storitev – neupravičena pridobitev
Tožeča stranka zgolj z dokaznim predlogom za zaslišanje priče še ni zahtevala tudi izvedbe naroka, saj mora biti takšna zahteva izrecno podana, tega pa tožeča stranka ni storila.
ZFPPIPP člen 399, 399-4. ZD člen 133, 133/4. OZ člen 256, 256/4.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje – odpoved dediščini – dedič
Tehnično gledano dolžnik res ni pridobil premoženja, ki bi mu pripadalo po pokojnem očetu. Prav tako je res, da se po četrtem odstavku 133. člena ZD šteje, kakor da dedič sploh ni bil dedič, če se je odpovedal dediščini samo v svojem imenu. Vendar pa je pri tem treba upoštevati namen 4. točke 399. člena ZFPPIPP in namen odpusta obveznosti.
Vsak dolžnik mora storiti vse, da poplača svoje upnike. Dolžnik, ki ne ravna tako, ni vreden pravne dobrote odpusta obveznosti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – oddaja poštne pošiljke – skrbnost pooblaščenca stranke – opravičljivost zamude – stroški postopka
Drugačna materialnopravna opredelitev ne pomeni kršitve navodil višjega sodišča.
Glede na dokazni postopek, ki je pokazal, da je oddajanje poštnih pošiljk več let teklo na ustaljen način in nikoli ni bilo težav pri pravilnem načinu pošiljanja, pri čemer je delavka pooblaščenca tožeče stranke tudi preverila, ali je poštni uslužbenec razumel njeno navodilo, v tej zadevi višje sodišče ocenjuje, da je delavka pooblaščenca tožeče stranke pokazala zadostno skrbnost pri oddaji poštne pošiljke.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006386
SPZ člen 72. ZZK-1 člen 158, 158/1-2. ZPP člen 339, 339/2-8.
vknjižba lastninske pravice - skupna lastnina - pravni posel - razpolaganje z nedoločenim deležem na skupni lastnini - neustrezno zemljiško knjižno dovolilo - bistvena kršitev določb postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - potrditev sklepa z drugačnimi materialnopravnimi razlogi - drugačna odločitev v enaki zadevi.
Ker je zemljiškoknjižni sodnik sklep obrazložil z drugačnimi materialnopravnimi razlogi, kot so bili navedeni v sklepu zemljiškoknjižnega pomočnika, glede katerih pa je bila pritožniku omogočena pravica do izjave v kontradiktornem postopku (v pritožbi), ne gre za kršitev postopka v njegovo škodo.
Skupni lastnik ne more razpolagati s svojim nedoločenim delom, zato zemljiškoknjižno dovolilo, v katerem je prodajalka dovolila vknjižbo spremembe posameznega imetnika pri skupni lastnini, tako da bo namesto njenega imena vpisan kupec, ni ustrezno in predlagana sprememba imetnika ni možna.
Spremembe pri skupnih lastnikih, do katerih naj bi po trditvi pritožbe v preteklosti prihajalo, ne morejo biti argument, s katerim bi pritožnik dosegel drugačno odločitev v obravnavani zadevi.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje družbe – premoženjsko stanje družbenika – čisti dobiček družbe
Sodišče je obravnavalo premoženjsko stanje družbe A., d. o. o., ne pa premoženjskega stanja toženca – fizične osebe. Premoženje omenjene družbe je njeno premoženje. Če je tako ne more biti hkrati tudi premoženje toženca. Ker je toženec edini družbenik omenjene družbe, bi bilo mogoče pri ugotavljanju njegove premoženjske zmožnosti upoštevati kvečjemu čisti dobiček družbe in vrednost deleža družbe. Sodišče tako dejansko premoženjskega stanja toženca sploh ni ugotavljalo.
spor majhne vrednosti – takojšnja izdaja sodbe s polno obrazložitvijo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave – načelo kontradiktornosti – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložena zavrnitev – preslišani ugovori tožene stranke
Sodišče prve stopnje predlaganih dokazov tožene stranke ni izvedlo, razloga za to pa tudi ni obrazložilo, kar pomeni, da tožena stranka z vsebinskimi razlogi zavrnitve dokaznih predlog ni bila seznanjena. S tem je bila toženi stranki odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva ter kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
predlog za izvršbo - označba izvršilnega naslova - nepopolna vloga
Če izvršilni naslov v sklepu (oziroma v predlogu za izvršbo, ki je sestavni del sklepa) ni dovolj določno opredeljen, dolžnik ne more vsebinsko izkoristiti svoje pravice do ugovora tako, da se konkretno izjavi o terjatvi in brani svoje pravice oziroma uveljavlja razloge za ugovor kot jih opredeljuje 55. člen ZIZ. Prav tako se dolžnik o terjatvi ni mogel vsebinsko izjaviti v ugovornem postopku, saj odgovor na ugovor dolžniku ni bil vročen.
Mandatar pridobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni (prim. 1. odstavek 779. člena OZ). To pomeni, da bodisi uspešno opravi posel, če pa posla ne opravi uspešno, če je hkrati izpolnjena nadaljnja predpostavka: da je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
USTAVNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060935
ZUstS člen 23. ZVVJTO člen 2, 4, 4/1, 6.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – pravica do vračila sorazmernega dela vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – zahteva za oceno ustavnosti zakona – zahteva za oceno ustavnosti podzakonskega akta
Ker je Pravilnik (oziroma njegove spremembe) podzakonski akt in ne zakon, sodišče prve stopnje utemeljeno ni vložilo zahteve za oceno njegove ustavnosti oziroma zakonitosti (primerjaj 23. člen ZustS).
zastopanje dediča v zapuščinskem postopku – obračun odvetniške storitve – vrednost predmeta – vrednost dednega deleža – dedni dogovor
Že iz določbe 1. odstavka 25. člena ZST-1 jasno sledi, da vrednost predmeta sledi vrednosti dednega deleža. Napačna je primerjava z dednim dogovorom (pogodbenim urejanjem zapuščine); tudi v primeru dednega dogovora, na podlagi katerega dedič ne bi prejel ničesar, je vrednost predmeta vezana na dedni delež takega dediča (ne glede na to, kaj dedič po dogovoru dobi; tudi če nič ne dobi, je dedič in, denimo odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja).