ZFPPIPP člen 399, 399-4. ZD člen 133, 133/4. OZ člen 256, 256/4.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje – odpoved dediščini – dedič
Tehnično gledano dolžnik res ni pridobil premoženja, ki bi mu pripadalo po pokojnem očetu. Prav tako je res, da se po četrtem odstavku 133. člena ZD šteje, kakor da dedič sploh ni bil dedič, če se je odpovedal dediščini samo v svojem imenu. Vendar pa je pri tem treba upoštevati namen 4. točke 399. člena ZFPPIPP in namen odpusta obveznosti.
Vsak dolžnik mora storiti vse, da poplača svoje upnike. Dolžnik, ki ne ravna tako, ni vreden pravne dobrote odpusta obveznosti.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - stvarna napaka - trditvena podlaga - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - informativni dokaz
Sodišče prve stopnje utemeljeno opozarja, da so trditve tožeče stranke glede kraja in načina skupne proizvodnje diod pomanjkljive in presplošne, da bi jih bilo v dokaznem postopku sploh mogoče preveriti. Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov (postavitev izvedenca ustrezne stroke, ki bi pregledal diode in ugotovil proizvajalca diod). V tem primeru bi šlo za nedovoljen informativni dokaz. Kot navaja pritožba, obstaja izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Od strank sicer res ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki niso v njihovem spoznavnem področju oziroma presegajo nivo znanja, ki se od določene stranke pričakuje.
zavarovalna pogodba - posledice zamude s plačilom premije - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja
Neplačilo zavarovalne premije po preteku enega leta od zapadlosti premije, ima za posledico prenehanje pogodbenega (zavarovalnega) razmerja po samem zakonu (ex lege) - peti odst. 937. člena OZ.
O tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, sodišče odloči po prostem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Pri tem pri oceni verodostojnosti in zanesljivosti prič presoja skladnosti njihovih izpovedb, ugotavlja njihova ujemanja in odstopanja. Zainteresiranost za izid postopka, na katero nakazuje sorodstveno razmerje s strankami, pa sodišču narekuje zgolj pozornejšo oceno verodostojnosti posameznih prič.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006386
SPZ člen 72. ZZK-1 člen 158, 158/1-2. ZPP člen 339, 339/2-8.
vknjižba lastninske pravice - skupna lastnina - pravni posel - razpolaganje z nedoločenim deležem na skupni lastnini - neustrezno zemljiško knjižno dovolilo - bistvena kršitev določb postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - potrditev sklepa z drugačnimi materialnopravnimi razlogi - drugačna odločitev v enaki zadevi.
Ker je zemljiškoknjižni sodnik sklep obrazložil z drugačnimi materialnopravnimi razlogi, kot so bili navedeni v sklepu zemljiškoknjižnega pomočnika, glede katerih pa je bila pritožniku omogočena pravica do izjave v kontradiktornem postopku (v pritožbi), ne gre za kršitev postopka v njegovo škodo.
Skupni lastnik ne more razpolagati s svojim nedoločenim delom, zato zemljiškoknjižno dovolilo, v katerem je prodajalka dovolila vknjižbo spremembe posameznega imetnika pri skupni lastnini, tako da bo namesto njenega imena vpisan kupec, ni ustrezno in predlagana sprememba imetnika ni možna.
Spremembe pri skupnih lastnikih, do katerih naj bi po trditvi pritožbe v preteklosti prihajalo, ne morejo biti argument, s katerim bi pritožnik dosegel drugačno odločitev v obravnavani zadevi.
plačilo stroškov izvršitelju - obračun za plačilo dela
Kot izkaz nastanka stroškov v zvezi delom izvršitelja pa predložitev obračuna za plačilo dela in stroškov, ki ga izda izvršitelj (drugi v zvezi s prvim odstavkom 38.c člena ZIZ), po mnenju sodišča druge stopnje zadošča.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – oddaja poštne pošiljke – skrbnost pooblaščenca stranke – opravičljivost zamude – stroški postopka
Drugačna materialnopravna opredelitev ne pomeni kršitve navodil višjega sodišča.
Glede na dokazni postopek, ki je pokazal, da je oddajanje poštnih pošiljk več let teklo na ustaljen način in nikoli ni bilo težav pri pravilnem načinu pošiljanja, pri čemer je delavka pooblaščenca tožeče stranke tudi preverila, ali je poštni uslužbenec razumel njeno navodilo, v tej zadevi višje sodišče ocenjuje, da je delavka pooblaščenca tožeče stranke pokazala zadostno skrbnost pri oddaji poštne pošiljke.
prenos izvedene pravice ali pravnega dejstva na novega imetnika
V 140. členu ZZK-1 je določena vsebina predloga za vpis, med drugim mora predlog obsegati tudi navedbo listin, ki so podlaga zahtevanemu vpisu, sicer predlogu ni mogoče ugoditi in dovoliti vpisa. V dani situaciji je uporabiti določbo 12. odstavka 142. člena ZZK-1, po kateri mora odvetnik, ki zahteva vpis na podlagi listine iz 6. točke prvega odstavka 142. člena ZZK-1, to listino priložiti predlogu. Predlagatelj je imel možnost v predlogu navesti listine, ki so podlaga predlaganemu vpisu, imel pa je tudi možnost uporabniške pomoči pri Centru za pomoč uporabnikov, ki je očitno ni izkoristil.
Za sklepčnost tožbe ni bilo potrebno dokazati, da so sredstva iz kupnine, ki je pripadala zapustnici še vedno v posesti toženca, ampak le, da je ta sredstva, ki predstavljajo zapuščino prejel in jih obdržal. Po drugi strani pa je dokazno breme, da je ta sredstva porabil za zapustnico na strani toženca, kar je ta delno tudi dokazal in je bil v tem obsegu tožbeni zahtevek tudi že pravnomočno zavrnjen.
ZNP člen 20, 20/1, 30, 30/1, 30/2. ZGD-1 člen 256.
nepravdni gospodarski postopek - predlog za sodno imenovanje članov nadzornega sveta delniške družbe - neprijava udeležbe v postopku - prijava udeležbe v drugem postopku - rok za vložitev pritožbe - rok, ki velja za udeleženca - najkasnejša vročitev
Pritožnica v pritožbi trdi, da je udeležbo v postopku Ng 27/2015 priglasila v postopku Ng 28/2015 v vlogi z dne 18. 6. 2015. Tako zatrjevanega postopanja pritožnice pa ni mogoče umestiti pod termin prijave udeležbe, saj je udeležbo potrebno priglasiti v postopku, v katerem se predlaga udeležba (in ne nemara v kakšnem drugem postopku) in najkasneje do njegove pravnomočnosti.
Ker pritožnica ni sodelovala v postopku, bi pravno sredstvo morala vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – preverjanje podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti – razpravno načelo
Tudi pri odločanju o taksni oprostitvi v pravdnem postopku velja razpravno načelo. Sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja premoženjsko stanje stranke le takrat, kadar dvomi o resničnosti njenih navedb (4. odstavek 12. člena ZST-1). Na pomoč iz javnih sredstev, kar velja tudi za oprostitev plačila sodne takse, lahko računa samo tisti zavezanec, ki iz objektivnih razlogov ne zmore zagotoviti dovolj sredstev za izpolnitev taksne obveznosti, ne da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje njegovih družinskih članov. Razumljivo je, da se pri tem upoštevajo samo tisti družinski člani, ki jih je zavezanec dolžan preživljati po zakonu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VSL0063233
OZ člen 619, 631. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 2, 6. ZJN-2 člen 2, 4. ZFPPIPP člen 46.
podjemna pogodba - podizvajalec - neimenovani podizvajalec - neposredna plačila podizvajalcu - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - direktna tožba - pripoznane terjatve - javno naročanje - insolventnost glavnega izvajalca - načelo enakega obravnavanja upnikov - upniki, ki so v enakem položaju - prijava terjatve v postopku insolventnosti - učinki pogodb - izjeme - restriktivna razlaga
Pravni red ne določa pojma „nominirani“ oziroma „neimenovani“ podizvajalec. Vendar pa se je ta izraz uveljavil v teoriji in praksi ter označuje podizvajalca, ki je naveden v pogodbi, sklenjeni med naročnikom in glavnim izvajalcem, ali v kakem od dodatkov k pogodbi.
Več pravic, kot to določa 631. člen OZ, podjemniku ne dajeta ne takrat veljavni Zakon o javnem naročanju ne Uredba. Gre za pravico direktnega zahtevka podizvajalca naročniku, na katero morebitna insolventnost glavnega izvajalca ne vpliva. Res 46. člen ZFPPIPP ureja načelo enakega obravnavanja upnikov. Vendar pa ne določa, da je treba v postopku zaradi insolventnosti enako obravnavati vse upnike insolventnega dolžnika, temveč določa, da je treba enako obravnavati vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju. Podizvajalec, ki ima pravico uveljaviti plačilo v skladu s 631. členom OZ, ni v enakem položaju kot upniki insolventnega dolžnika, ki te pravice nimajo. V skladu s 46. členom ZFPPIPP je tako treba enako obravnavati le upnike, ki to pravico imajo.
Če naročnik ničesar več ne dolguje glavnemu izvajalcu, podizvajalec od njega ne more zahtevati plačila na podlagi tega zakonskega določila. Prav tako ni pomembno, ali je podizvajalec to terjatev prijavil v postopku zaradi insolventnosti. Dokler terjatev ni plačana, sme namreč podizvajalec zahtevati plačilo tako od glavnega izvajalca kot od naročnika, glede naročnika pa je še nadalje določeno, da sme kaj takega zahtevati le, če naročnik glavnemu izvajalcu še kaj dolguje.
Pogodbe ustvarjajo učinke za pogodbene stranke, podizvajalec pa ni stranka pogodbe med glavnim izvajalcem in naročnikom. Kljub temu mu zakon dovoljuje, da se obrne neposredno na naročnika, ki ni njegova pogodbena stranka. Gre za izjemo od pravila, ki jo je treba razlagati restriktivno, nikakor pa takrat noben predpis ni določal, da bi moral naročnik vedno plačati podizvajalcu, čeprav ne bi obstajala nobena njegova obveznost do glavnega izvajalca.
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064875
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 207, 207/2.
začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – poziv stečajnemu upravitelju – nastanek taksne obveznosti – kršitev določb pravdnega postopka
Nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad toženo stranko ni vplival na nastanek obveznosti tožeče stranke, da plača takso za pravdni postopek.
plačilo najemnine – sklep o odpustu obveznosti – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti – nedovoljene pritožbene novote
Trditev o stečajnem postopku v letu 2011 in izdanem sklepu o odpustu obveznosti, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj so neutemeljene tudi pritožničine trditve, zakaj teh dejstev ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Poleg tega gre v konkretnem postopku za izterjavo obveznosti, ki niso nastale do začetka postopka osebnega stečaja toženke in ki bi bile vsebovane v sklepu o odpustu obveznosti. Odpust obveznosti namreč učinkuje le za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.
V sodbi sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti skupno priznanega zneska po posameznem računu, saj sodišče prve stopnje ni konkretno pojasnilo višine posameznih postavk po posameznem računu, ki jo je upoštevalo pri izračunu skupno priznanega zneska. Takšen preizkus ni mogoč niti ob upoštevanju zneskov zavrnjenih postavk, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi.
USTAVNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060935
ZUstS člen 23. ZVVJTO člen 2, 4, 4/1, 6.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – pravica do vračila sorazmernega dela vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – zahteva za oceno ustavnosti zakona – zahteva za oceno ustavnosti podzakonskega akta
Ker je Pravilnik (oziroma njegove spremembe) podzakonski akt in ne zakon, sodišče prve stopnje utemeljeno ni vložilo zahteve za oceno njegove ustavnosti oziroma zakonitosti (primerjaj 23. člen ZustS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UZANCE
VSL0080652
OZ člen 251, 251/5, 312, 312/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 2, 2/2, 55, 117. ZOdvT tarifna številka 3100, 3468.
spor majhne vrednosti - pogodbena kazen - sprejem izpolnitve - rok za uveljavljanje pogodbene kazni - ugovor pobota - pobotna izjava - odmera stroškov pravdnega postopka - nagrada za postopek - vštevanje nagrade za postopek izvršbe in sledeče pravde
Nasprotovanje ugovoru pobota s splošnim navajanjem, da do pobota ni prišlo, ni mogoče šteti za zanikanje konkretizirano opredeljene pobotne izjave, zato je sodišče prve stopnje te trditve tožene stranke pravilno štelo za priznane.
Sodišče prve stopnje je pri odmerjanju pravdnih stroškov spregledalo pravilo o vštevanju odvetniške nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine v nagrado za postopek na prvi stopnji, če ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje družbe – premoženjsko stanje družbenika – čisti dobiček družbe
Sodišče je obravnavalo premoženjsko stanje družbe A., d. o. o., ne pa premoženjskega stanja toženca – fizične osebe. Premoženje omenjene družbe je njeno premoženje. Če je tako ne more biti hkrati tudi premoženje toženca. Ker je toženec edini družbenik omenjene družbe, bi bilo mogoče pri ugotavljanju njegove premoženjske zmožnosti upoštevati kvečjemu čisti dobiček družbe in vrednost deleža družbe. Sodišče tako dejansko premoženjskega stanja toženca sploh ni ugotavljalo.