izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - opravljanje pridobitne dejavnosti
Kot kršitev po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 se za opravljanje pridobitnega dela lahko šteje zgolj aktivno opravljanje dela s strani delavca. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik v času bolniškega staleža aktivno opravljal delo kot samostojni podjetnik, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da očitana kršitev iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opravljanje pridobitne dejavnosti v času bolniškega staleža) ni podana. Izdaje računa, tudi v kolikor bi ga izdal sam tožnik (kar v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno), ni mogoče šteti za opravljanje pridobitnega dela. Poleg tega je bil tožnik nesposoben za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi (delovno mesto delavca v proizvodnji). Odsotnost z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer opravlja poleg tega dela. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
pravni interes - zavrženje pritožbe - sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka
Četrti odstavek 343. člena ZPP določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodilo. Tožnica je v tem delovnem sporu v celoti uspela, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, kar pomeni, da je njena pritožba nedovoljena. Iz tega razloga je bilo potrebno glede na 352. člen ZPP pritožbo, ki se nanaša na odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s sklepom zavreči.
Stroški postopka so bili odmerjeni v skladu z ZPP in Odvetniško tarifo. Tožnica si je izbrala za zastopanje odvetnika, ki ima sedež v Ljubljani, zato stroški pooblaščenca za prihod iz Ljubljane v Mursko Soboto niso potrebni stroški za pravdo in jih mora tožnica nositi sama. Tožnica ima sicer pravico, da si izbere kateregakoli pooblaščenca, vendar mora v takem primeru stroške prihoda nositi sama in jih ni mogoče naložiti v plačilo toženi stranki.
Iz pritožbe ne izhaja, da bi se bila sredstva do dneva izdaje izpodbijanega sklepa zmanjšala. Glede na navedeno torej takojšnje plačilo zneska 33,00 EUR ne more ogroziti dejavnosti stranskega intervenienta. Sicer pa tega stranski intervenient niti ni zatrjeval. Že zato je njegov predlog nesklepčen, kot tak pa neutemeljen.
ZUstS člen 23, 23/1. ZPIZ-2 člen 204, 413, 413/10. ZObr člen 92, 92/11. ZDR-1 člen 83, 83/2, 87, 87/2.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanje
Ob ugotovitvi, da je tožnik že 19. 3. 2014 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v določbi enajstega odstavka 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 30. 8. 2014. V skladu z navedeno določbo vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0014649
OZ člen 179. ZPP člen 184, 184/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je napačno odmerilo stroške postopka. Pravilno je sicer upoštevalo, da je prvotno tožnik zahteval 4.624,99 EUR odškodnine in je od te vrednosti spornega predmeta odmerilo strošek nagrade za postopek. Glede na tožnikov delni umik tožbenega zahtevka pa je nepravilno odmerilo strošek nagrade za narok po prvotni vrednosti spornega predmeta, saj bi moralo upoštevati vrednost spornega predmeta v višini 3.274,99 EUR (po delnem umiku tožbe). Glede na vrednost spornega predmeta po delnem umiku tožbe znaša uspeh tožnika v postopku približno 50 % in mu glede na tak uspeh pripadajo tudi stroški postopka skladno s 154. členom ZPP. Zato je pritožbeno sodišče odločitev o stroških spremenilo tako, da je tožnikove priznane stroške znižalo.
Tožnik je v postopku uveljavljal, da spornega zneska (preveč izplačane invalidske pokojnine in letnega dodatka) ni dolžan vrniti toženi stranki glede na 191. člen OZ, vendar se sodišče prve stopnje do tega vprašanja ni opredelilo. Sodišče prve stopnje kot nesporno ugotavlja, da gre za neupravičeno prejeti znesek in da ga je tožnik dolžan vrniti, pri čemer zgolj citira 190. člen OZ. Ne navaja pa odločilnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da je podan dejanski stan po 190. členu OZ. Tako ni razvidno, ali je prišlo do odpada pravne podlage upoštevaje odločbi tožene stranke, s katerimi je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do izplačila invalidske pokojnine v spornem obdobju, ali pa že zakon sam določa, do kdaj so izpolnjeni pogoji za izplačilo pokojnine. Sodba tudi nima razlogov, ali je v zadevi podano stanje po 191. členu OZ. Ker sodba sodišča prve stopnje nima odločilnih dejstev, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu ugodilo pritožbi in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
začasna nezmožnost za delo - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - razlog ekonomičnosti
Presoja sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru navedene okoliščine, ki bi narekovale dopustitev spremembe tožbe, niso podane, je po oceni pritožbenega sodišča napačna. Sodišče je pri presoji premajhen pomen pripisalo zakonsko določenem pogoju, „da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama“ in dejstvu, da je do potrebe po spremembi tožbe prišlo zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, ko je tožena stranka na glavni obravnavi zatrdila, da tožnik po 18. 12. 2014 bolniškega staleža nima urejenega, ker tako izhaja iz njenih potrdil. Iz razloga ekonomičnosti je smotrno in potrebno dopustiti predlagano spremembo tožbe, saj zahtevek izhaja iz enake dejanske in pravne podlage.
Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka osebno in ne po pooblaščencu, kar je v nasprotju z določbo 3. odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (kar predlog za obnovo postopka je) opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Tožnik tudi ni izkazal, da izpolnjuje pogoj iz 4. odstavka 86. člena ZPP, da ima opravljen pravniški državni izpit, saj bi v takem primeru lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sam opravljal pravdna dejanja. Predlog za obnovo postopka je nedovoljen, zato ga je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 91. člena ZPP pravilno zavrglo.
začasna nezmožnost za delo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prenehanje delovnega razmerja
Ob dejstvu, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 27. 8. 2014, bi se morala upravičenost o začasni nezmožnosti za delo ugotavljati v skladu z 2. odstavkom 34. člena ZZVZZ še za največ 30 dni po prenehanju delovnega razmerja. Tega pa ne toženka ne prvostopenjsko sodišče nista naredili. Sodišče je napačno štelo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 25. 7. 2014. Tožnici je bil namreč na podlagi pravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za nazaj, to je za obdobje od 26. 7. 2014 do 27. 8. 2014, vzpostavljen status zavarovanke iz naslova delovnega razmerja za polni zavarovalni čas. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
sporazum o prenosu hipoteke - učinek prenosa hipoteke
Pravnomočen sklep nepravdnega sodišča N 115/2012, s katerim je sodišče na podlagi sporazuma upnikov odločilo o prenosu hipoteke med drugim tudi iz idealnega deleža 1/2 od celote sporne nepremičnine parc. št. 693/1 k.o. R. na druge nepremičnine, sam po sebi zato ne pomeni prenehanja hipoteke na tej nepremičnini, ampak je na njegovi podlagi potreben še izbris hipoteke v zemljiški knjigi. Ta sklep sicer pomeni spremembo izvršilnega naslova v delu, ki se nanaša na predmete hipotekarnega jamstva, vendar učinek doseže šele z vknjižbo izbrisa hipoteke iz prvotne nepremičnine in vknjižbo hipoteke na novi nepremičnini. Sklep predstavlja le pravni naslov, medtem ko pridobitni način še ni izveden.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - razlogi za zadržano - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V primeru, da je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, je pristojnost imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, da oceni odsotnost, daljšo od treh dni. V predmetni zadevi ne gre za situacijo, ko bi bil tožnik v bolnišnici ali zbolel v tujini. Obstaja torej „drug utemeljen primer“, ko tožnik ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Razlogov, zakaj tožnik ne bi mogel do osebnega zdravnika, pa prvostopenjsko sodišče ne obrazloži, niti ne obrazloži razlogov, ki bi obstajali na strani tožnika, da osebnemu zdravniku ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Začasna nezmožnost za delo še ne pomeni sočasno tudi tega, da nekdo ne more do osebnega zdravnika, oziroma da mu ne more sporočiti razlogov za zadržanost. Ker sodišče prve stopnje ne navede razlogov, ki so obstajali na strani tožnika, da ta ni mogel svoje odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov sporočiti osebni zdravnici, se sodba v tem delu ne da preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Ker je celovita in pravilna ugotovitev odločilnih dejstev ob učinkovitem izjavljanju strank bistveni cilj postopka, ta ne sme biti prizadet s sklicevanjem na načelo hitrosti in prekluzijo v položajih, ko obstojijo utemeljeni razlogi za kasnejše navajanje strank v postopku.
- Ko je sodišče prve stopnje v obravnavanem izvršilnem postopku izvedlo narok, ki sicer ni obligatoren, je s tem samo presodilo, da se mora načelo hitrosti umakniti cilju popolne ugotovitve spornih odločilnih dejstev. S tem je nastopil položaj, ki je v bistvenem soroden položaju v pravdnem postopku, ko sodišče samo omeji navajanje novot na vloge pred prvim narokom za glavno obravnavo v skladu z določili 286.a člena ZPP (učinek je bistveno soroden učinku zakonske omejitve iz drugega odstavka 56. člena ZIZ v zvezi z ugovorom po izteku roka), pa stranka kljub temu sme na naroku navajati nova dejstva in dokaze pod pogojem, da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (drugi odstavek 286. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZSReg člen 4, 4/1, 37, 37/2. ZFPPIPP člen 138, 138/2, 138/3.
podatki, ki se vpisujejo v sodni register - ustavitev postopka prisilne poravnave - navajanje novih dejstev v pritožbi - nadomestitveni sklep
Poleg podatkov, ki jih zakon določno navaja, da se vpišejo v sodni register, se lahko v skladu z 12. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg vpišejo tudi podatki, ki so pomembni za pravni promet, in za katere vpis zahteva subjekt vpisa. V tem primeru mora subjekt vpisa svoj predlog utemeljiti z razlogi o relevantnosti podatkov, ki naj se vpišejo, za pravni promet.
Čeprav drugi odstavek 37. člena ZSReg dovoljuje v pritožbi tudi navajanje novih dejstev (in tudi predložitev novih dokazov), in se v takšnem primeru šteje pritožba kot predlog za izdajo nadomestitvenega sklepa, pa bi moral v obravnavanem primeru subjekt vpisa takšno utemeljitev podati že v pritožbi zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče odločilo o vpisu dejstva o ustavitvi postopka prisilne poravnave, torej še v pritožbenem roku zoper navedeni sklep.
ZUTD člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-8. ZDR člen 114, 114/2, 201, 204, 204/3.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - starejši delavec
Tožnik bi bil ob izpolnjenih ostalih pogojih upravičen do denarnega nadomestila le v primeru, če bi odpoved pogodbe o zaposlitvi, podano v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih, pravočasno izpodbijal pred sodiščem. Ker to ni storil, je tožena stranka pravilno odločila, da ni upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti.
Izvršbo je mogoče dovoliti izključno za tisto glavno oziroma stransko terjatev, ki je po višini in zapadlosti nedvoumno opredeljena v evropskem plačilnem nalogu, za stransko terjatev iz naslova obresti pa mora biti nedvoumno tudi, od katere glavnice tečejo, po kakšni obrestni meri in kdaj začnejo teči. Navedenega opomina (priloga spisa A 2) nikakor ni mogoče uporabiti za natančnejše pojasnjevanje izvršilnega naslova, saj gre za zasebno listino upnika, ki nima kvalitete izvršilnega naslova.
plačilo odpravnine - delovnopravna kontinuiteta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je šlo za delovnopravno kontinuiteto med prejšnjim tožnikovim delodajalcem in toženo stranko. Tožena stranka je namreč kot delodajalec prevzemnik ohranila svojo identiteto in nadaljevala z isto dejavnostjo kot prejšnji tožnikov delodajalec, pri čemer je prevzela bistveni del zaposlenih, med njimi tudi tožnika, prevzela je tudi stranke s. p.-ja, proizvodnja se je nadaljevala brez prekinitve. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka delodajalec prevzemnik v smislu prvega odstavka 73. člena ZDR. Zato je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 108. člena ZDR-1 tožnik upravičen do odpravnine glede na doseženo delovno dobo pri toženi stranki in delodajalcu prenosniku, torej za skupaj devet let delovne dobe.
ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 14. ZFPPIPP člen 14. ZJSRS člen 16, 16/1, 24, 24/2.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
Po 2. odstavku 24. člena ZJSRS mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožniku je delovno razmerje na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca iz razlogov na strani delodajalca (112. člen ZDR) prenehalo 3. 8. 2012. Tožnik zahteve na jamstveni sklad ni vložil v roku 90 dni po prenehanju delovnega razmerja. Zato je tožena stranka tožnikovo zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca pravilno zavrgla kot prepozno. Tožnik pa tudi v primeru, da bi bila njegova zahteva pravočasna, ne bi mogel pridobiti pravic po ZJSRS, ker mu je delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal sam in ne zaradi insolventnosti delodajalca. Prvi odstavek 16. člena ZJSRS namreč določa, da ima pravice po tem zakonu (le) delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca.
OZ člen 336, 336/1, 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2. ZIZ člen 257, 257/1, 259, 259/1, 259/2.
predhodna odredba - zastaranje judikatne terjatve - časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova - zakonita preživnina
Pravilno je stališče, da imajo značaj judikatne terjatve, za katere velja desetletni zastaralni rok, tiste obveznosti po pravnomočni sodbi, ki so zapadle v plačilo v obdobju, na katerega segajo časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova, to je še na dan zadnje glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Za terjatve, ki pa so v plačilo zapadle po tem trenutku, pa je v drugem odstavku 356. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 347. člena OZ določen krajši triletni zastaralni rok.
Predmet zavarovanja s predmetno predhodno odredbo so ob njeni izdaji še ne zapadli zneski zakonite preživnine za obdobje od meseca marca 2015 do meseca februarja 2016. Ker pa triletni zastaralni rok v drugem odstavku 356. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 347. člena istega zakona sicer določen za zastaranje občasnih terjatev, s katerimi se črpa sama pravica preživljanja, začne teči šele prvi dan po dnevu, ko je upnica imela pravico terjati obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ), pa je sodišče prve stopnje glede na to, da so predmet predmetnega zavarovanja bodoče občasne terjatve, ki ob izdaji predhodne odredbe kot relevantnem trenutku za pravno presojo še niso zapadle v plačilo, pravilno zaključilo, da zastaranje s predhodno odredbo zavarovanih bodočih preživninskih dajatev še niti ni začelo teči.
ZPP člen 243, 253, 253/1, 253/3, 254, 254/2, 254/3.
odškodnina - požar - uničena stvar - vzrok za požar - izvedensko mnenje - več izvedenskih mnenj - imenovanje drugega izvedenca
Sodišče prve stopnje je postopalo procesno korektno, ko ni ugodilo predlogu tožeče stranke za imenovanje drugega sodnega izvedenca iz tega področja (tretji odstavek 254. člena ZPP). Ne drži namreč pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretni zadevi točno ugotoviti, kaj je povzročilo požar. Sodišče se namreč ni bilo dolžno ukvarjati z vsemi možnimi vzroki požara, marveč je bilo dolžno (glede na trditveno gradivo tožeče stranke) ugotavljati le, če je (zaradi opustitve dolžne skrbnosti tožene stranke) prišlo do samovžiga smeti na deponiji odpadkov in razširitve požara na delovni stroj.