PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075205
ZGD-1 člen 263, 263/2. OZ člen 393, 393/1, 406, 619. ZPP člen 161, 335, 335-3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - dokazno breme - izravnalne sheme - nagrada odvetnika - podjemna pogodba - konkretizacija pritožbenih razlogov - povrnitev pravdnih stroškov - solidarnost se ne domneva - deljive obveznosti
Pri preizkusu ravnanja po 263. členu ZGD-1 se presoja, ali je bilo odločanje vestno in pošteno ob trenutku ravnanja, na primer sklenitve pogodbe, in ob upoštevanju konkretnega položaja. Kasnejši resnični razvoj dogodkov načeloma ne vpliva na obstoj ali neobstoj odgovornosti članov uprave.
Kar pa se samih domnevnih kršitev določb različnih določb ZPP o izvajanju dokaznega postopka tiče, jih pritožnica ni z ničemer podrobneje opisala. To pa bi bila morala storiti (3. točka 335. člena in prvi odstavek 339. člena ZPP), če bi bila hotela doseči, da jih bo sodišče preizkusilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083813
ZPP člen 116, 116/1. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/2, 278, 278/2. OZ člen 5, 7, 8.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka zaradi drugega naroka - objektivni pogoj izpodbojnosti - nerealna prodajna cena - prodaja premoženja po likvidacijski vrednosti - vprašanje insolventnosti
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, saj ne gre za naključje. Odvetnik tožeče stranke je vnaprej vedel, da ima istega dne, tri ure prej, razpisan narok v drugi zadevi pred sodiščem v Kranju. Zato bi moral računati na možnost, da se bo le-ta zavlekel in ne bo pravočasno prispel na narok v obravnavani zadevi, ki je bil razpisan ob 12. uri pred sodiščem v Ljubljani. Kot skrben strokovnjak bi si moral poiskati substituta, za kar je imel nedvomno dovolj časa. Če bi torej odvetnik ravnal s skrbnostjo, ki se od njega pričakuje, bi zamudo lahko predvidel in jo tudi preprečil.
Izpodbojna so lahko tudi plačila, ki so nujna za redno poslovanje družbe, če so izpolnjeni pogoji za izpodbojnost.
Odločilna je običajna zamuda s plačilom v praksi med konkretnima strankama, ne pa v (gradbeni) panogi na splošno.
Ker je za vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika bistveno, da je bil le-ta v času oprave izpodbijanih dejanj insolventen, bi se sodišče prve stopnje do vprašanja nastopa insolventnosti moralo opredeliti. Brez takšne ugotovitve tudi ni mogoče govoriti o tem, da je tožena stranka takrat, ko je bilo izpodbijano dejanje opravljeno, vedela za insolventnost tožeče stranke oziroma bi vsaj morala vedeti.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – solastnik – plačilo uporabnine za solastni delež nepremičnine – preprečitev uporabe – nasilje – privolitev v prikrajšanje – delež na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih zakoncev – postopek za ugotovitev deleža na skupnem premoženju – sodna poravnava – trditveno breme – nadpolovični delež zakonske zamudne obresti – zastaralni rok
S sodno poravnavo, s katero se je končal postopek zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju, pravdni stranki nista določili deleža na skupnem premoženju. Upoštevaje zakonsko domnevo (prvi odstavek 59. člena ZZZDR), bi moral toženec v predmetnem postopku, najkasneje po sklenjeni poravnavi, ponuditi trditve v prid (v pritožbi) zatrjevanega višjega deleža na skupnem premoženju.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0083226
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100.
AO-plus zavarovanje - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški postopka - nagrada za predpravdni postopek - nagrada za posel - nagrada za postopek
Pravdnemu standardu pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi hudega zvina levega gležnja in dvojnega zloma levega gležnja v večjim premikom, ustreza znesek 10.500,00 EUR (10,5 povprečnih neto plač v RS).
osebni stečaj – namen postopka osebnega stečaja – ustavitev postopka osebnega stečaja – predlog za umik predloga za začetek stečajnega postopka
Potem, ko je stečajni postopek pravnomočno začet, le-tega ni mogoče ustaviti dokler ni dosežen namen, to je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika. Podlaga za nadaljnje vodenje stečajnega postopka zoper dolžnico bi lahko odpadla samo pod predpostavko, da bi prenehale vse obveznosti stečajne dolžnice do njenih upnikov.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073650
Prva direktiva Sveta št. 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 6, 6/1. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 48, 48/1, 48/1-b. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
podobnost blagovne znamke – Centreks – Centrex – test ravnanja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji – pravilo podobnosti – predpostavka obstoja zmede v javnosti – pogoj dobrovernosti – generičnost izraza – neutemeljen predlog za postavitev novega izvedenca
Ob upoštevanju ugotovitev sodišča prve stopnje o generičnosti izraza centreks, o nepovezovanju tega izraza le s storitvami tožeče stranke že od začetka prodaje teh storitev na slovenskem trgu v letu 1998, o nujnosti uporabe prav tega izraza, da se strankam na strokoven način opiše kaj se prodaja in kaj je namen opreme, je zaključek, da tožena stranka ni izkoriščala ugleda znamke tožeče stranke, pravilen.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nepravočasno plačilo sodne takse - napačna referenca - sklicna številka - sodna taksa za ugovor - namen plačila sodnih taks - obrazložen ugovor - neresničnost ugovornih navedb
Pravila o obvezni uporabi sklicne številke (reference) pri plačilu sodnih taks ne gre razlagati povsem dobesedno, saj je treba poleg jezikovnega pomena upoštevati tudi sam namen pravila o načinu plačevanja sodnih taks in namen plačila sodnih taks na splošno (fiskalni razlogi in zagotavljanje procesne discipline).
odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave – izpolnitev obveznosti pred koncem glavne obravnave – zavrnitev zahtevka
Sodišče v pravdnem postopku odloča po stanju stvari ob koncu glavne obravnave. Ker je bila vtoževana obveznost tožencev izpolnjena pred koncem glavne obravnave, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, t. j. zavrnitev tožničinega zahtevka, pravilna v dejanskem in pravnem pogledu.
pogojna obsodba – poseben pogoj v pogojni obsodbi – preklic pogojne obsodbe – obvestilo o seji pritožbenega senata
Ob izrečeni pogojni obsodbi z določenim posebnim pogojem, da obsojenka oškodovancem povrne povzročeno škodo, je obsojenka vedela, da se mora potruditi in pokazati pripravljenost, da škodo povrne. Zato njena nezaposlenost, ob izkazani nepripravljenosti škodo povrniti, ni razlog, da se pogojna obsodba ne prekliče.
stroški kazenskega postopka – predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka – rok za podajo predloga
Predlog za obročno plačilo, odlog plačila in oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka lahko obdolženec poda do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče. Rok za plačilo stroškov je bil obsojenemu določen šele v pozivu k plačilu, zato je ta ključen za odločitev sodišča, ali je obsojenec svojo pravico uveljavljal pravočasno.
kupoprodajna pogodba – plačilo kupnine – razdor pogodbe po samem zakonu – poslovna odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – prodaja stanovanj in izvajanja del na nepremičnini – ravnanje v skladu s pooblastilom – onemogočanje uporabe nepremičnine – ravnanje tretjega
Toženka je prodajala stanovanja kupcem v soglasju s pravnim prednikom tožnika oziroma skladno z njegovim pooblastilom, danim še pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, zato ni ravnala protipravno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080656
ZPP člen 8, 154, 154/3, 243. OZ člen 2, 239, 239/1, 240, 619, 625, 625/3, 626, 626/1, 642, 642/3.
podjemna pogodba - izdelava projektne dokumentacije - pomanjkljivosti izdelka - rezultat - opustitev pojasnilne obveznosti - stvarna napaka - razbremenitev odgovornosti za škodo - standard profesionalne skrbnosti - tipična vedenja določene stroke ali poklica - izvedenec - dolžnost izplačati plačilo - izvršitev in izročitev dela po delih - obrestni zahtevek - pravdni stroški - uspeh v postopku - načelo proste dokazne ocene
Dogovor (pogodba) ni edini relevantni kriterij za presojo, ali je podjemnik naročilo izpolnil pravilno. Kadar pogodbenika ne uredita vseh značilnosti posla s pogodbo, mora podjemnik posel opraviti tako, da ima ta običajne lastnosti. Merilo za presojo pravilnosti podjemnikovega ravnanja pa so v vsakem primeru tudi pravila stroke. Nerelevantno je zato pritožbeno sklicevanje na dogovorjene obveznosti oziroma s strani tožene stranke naročene projektne rešitve. Bistveno je, ali bi tožeča stranka morala toženo stranko opozoriti, da je naročilo projektne dokumentacije brez zaklonišč pomanjkljivo.
Škoda zaradi opustitve pojasnilne obveznosti se kaže v opravljenem poslu, ki nima ustreznih lastnosti oziroma značilnosti; posel je torej obremenjen s stvarnimi napakami. Podjemnikova izpolnitev s stvarno napako predstavlja kršitev pogodbene obveznosti.
Projektant je dolžan investitorja opozoriti na pomanjkljivosti njegovega naročila, ki so posledica neupoštevanja podatkov iz lokacijske informacije.
Eden izmed pogojev za odmero stroškov po tretjem odstavku 154. člena je, da stranka ne uspe s sorazmerno majhnim delom zahtevka. Ta pogoj ni izpolnjen, saj tožeča stranka ni uspela s približno 30 % svojega zahtevka.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060920
URS člen 26. SPZ člen 64, 64/1, 64/2. OZ člen 131. ZKP člen 110, 148, 164, 220.
odškodninska odgovornost države – zaseg osebnega avtomobila – protipravno ravnanje državnega organa – utemeljen sum, da je vozilo ukradeno – pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe – originarna pridobitev lastninske pravice
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bil zaseg protipraven, ker je bilo vozilo zaseženo v kazenski zadevi, s katero tožnik ni imel nobene zveze. Vozilo je mogoče zaseči tudi osebi, za katero ni podan sum, da je storila kakšno kaznivo dejanje. Iz določb ZKP, ki urejajo zaseg predmetov v (pred)kazenskem postopku, namreč izhaja, da lahko organi pregona (začasno) zasežejo vsak predmet, ki utegne biti dokaz v postopku, ne glede na to, v čigavi lasti je. Bistveno je, da so policisti sumili, da avto izvira iz kaznivega dejanja, in presodili, da utegne biti dokaz v kazenskem postopku (zoper osumljenca) ter so zato imeli realno podlago.
Tožnik je postal lastnik vozila šele z ugotovitveno sodbo. V skladu s 64. členom SPZ gre namreč za poseben primer pridobitve, in sicer originarno pridobitev. Lastninska pravica se ne pridobi od prednika, temveč na novo nastane pri pridobitelju.
OZ člen 255, 255/1, 256, 256/2, 256/3, 257. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 44/3, 285, 286b.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – rok za vložitev tožbe – tožbeni zahtevek – sprememba zahtevka – materialno procesno vodstvo – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – namen ugotovitve vrednosti spornega predmeta
S tem, ko je na prvem naroku ob uporabi določbe 285. člena ZPP sodišče prve stopnje opozorilo tožnika na nepravilno postavljeni tožbeni zahtevek in s tem v zvezi na odločbe VS RS ter jima tudi dodelilo rok za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka, ki sta ga tožnika v nadaljevanju tudi postavila, sodišče prve stopnje ni prekoračilo svojih pooblastil iz 285. člena ZPP. Dalo je le pobudo za spremembo zahtevka (ki je ostal v okviru tožbenih trditev), pa tudi tožbenega zahtevka ni oblikovalo namesto tožnikov.
Ne bojler in ne plafonjera nista sestavina stanovanja ampak zgolj pritiklina, gre za pravno vprašanje (kvalificiranje). Nekaj, kar je pritiklina, ne more biti hkrati sestavina nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083235
ZPP člen 285, 337, 337/1. ZIZ člen 38, 38/7. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 395.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – ravnanje v nasprotju z izdanimi začasnimi odredbami – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – ravnanje oškodovanca – škoda – stroški hrambe – stroški izvršilnega postopka – ugovor zastaranja – sodba presenečenja – materialno procesno vodstvo – skupno premoženje – stroški hrambe skupne stvari – obveznost v zvezi s skupno stvarjo – solidarne obveznosti – solidarnost dolžnikov – vsebina solidarnosti dolžnikov – regresno upravičenje – pravica izpolnitelja do povračila – delitev na enake dele in izjema
Da lahko stranka izkoristi pravico do izjave, mora biti seznanjena s tem, katera dejstva bo sodišče štelo kot pravno odločilna za odločitev o tožbenem zahtevku. Če sodišče oceni, da stranka ni navedla vseh pravnorelevantnih dejstev, oziroma ni ponudila ustreznih dokazov zanje, jo mora na to opozoriti v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP). Vendar slednje ni neomejeno. Pravica do izjave je kršena le, če sodišče ne seznani stranke s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti stranka sama ni mogla predvideti.
motenje posesti – motilno dejanje – pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran le tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši ali naroči njegovo izvršitev, pač pa tudi tisti, ki ga kasneje odobri ali soglaša z v njegovo korist opravljenim dejanjem.
OZ člen 375. ZIZ člen 17. ZPP člen 108, 108/5, 337, 337/1.
zavrženje predloga za izvršbo - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - poziv za dopolnitev izvršilnega predloga - nejasen predlog za izvršbo - specifikacija dolga na dan odstopa od pogodbe - prepoved obrestovanja obresti - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - pomanjkljivost upnikove trditvene podlage - neustrezno oziroma nezadostno strukturiranje dolžnikove obveznosti - standard določnega substanciranja izterjevanega skupnega zneska dolga po posameznih obveznostih iz izvršilnega naslova - nedovoljene pritožbene novote
Naloga sodišča je opraviti preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom in ustreznimi prisilnimi predpisi. Na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi pa upnikova trditvena podlaga zaradi neustreznega (nezadostnega) strukturiranja dolžnikovih obveznosti preizkusa skladnosti ni omogočala.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064855
ZZZDR člen 113, 113/2, 113/3. ZIZ člen 270.
spor o izvrševanju roditeljske pravice – osnovna šola – izbira osnovne šole – posebne potrebe otroka – začasna odredba
Z obiskovanjem šole v domačem kraju za otroka odpade vožnja, zgodnje vstajanje in pozno prihajanje domov, otroka pa lahko porabita čas, ki bi ga sicer porabila za vožnjo, za učenje, delanje nalog in igro. Otroka sta se lepo vživela v novo šolsko okolje, v šolo hodita urejena in z domačimi nalogami, pri pouku sta poslušna in kažeta interes za snov. Otroka v družini dobro funkcionirata, družina živi v umirjenih in urejenih razmerah. Vse to so razlogi, ki kažejo na to, da je otrokoma v korist, da obiskujeta Osnovno šolo v Y.