PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075205
ZGD-1 člen 263, 263/2. OZ člen 393, 393/1, 406, 619. ZPP člen 161, 335, 335-3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - dokazno breme - izravnalne sheme - nagrada odvetnika - podjemna pogodba - konkretizacija pritožbenih razlogov - povrnitev pravdnih stroškov - solidarnost se ne domneva - deljive obveznosti
Pri preizkusu ravnanja po 263. členu ZGD-1 se presoja, ali je bilo odločanje vestno in pošteno ob trenutku ravnanja, na primer sklenitve pogodbe, in ob upoštevanju konkretnega položaja. Kasnejši resnični razvoj dogodkov načeloma ne vpliva na obstoj ali neobstoj odgovornosti članov uprave.
Kar pa se samih domnevnih kršitev določb različnih določb ZPP o izvajanju dokaznega postopka tiče, jih pritožnica ni z ničemer podrobneje opisala. To pa bi bila morala storiti (3. točka 335. člena in prvi odstavek 339. člena ZPP), če bi bila hotela doseči, da jih bo sodišče preizkusilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073650
Prva direktiva Sveta št. 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 6, 6/1. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 48, 48/1, 48/1-b. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
podobnost blagovne znamke – Centreks – Centrex – test ravnanja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji – pravilo podobnosti – predpostavka obstoja zmede v javnosti – pogoj dobrovernosti – generičnost izraza – neutemeljen predlog za postavitev novega izvedenca
Ob upoštevanju ugotovitev sodišča prve stopnje o generičnosti izraza centreks, o nepovezovanju tega izraza le s storitvami tožeče stranke že od začetka prodaje teh storitev na slovenskem trgu v letu 1998, o nujnosti uporabe prav tega izraza, da se strankam na strokoven način opiše kaj se prodaja in kaj je namen opreme, je zaključek, da tožena stranka ni izkoriščala ugleda znamke tožeče stranke, pravilen.
pogojna obsodba – poseben pogoj v pogojni obsodbi – preklic pogojne obsodbe – obvestilo o seji pritožbenega senata
Ob izrečeni pogojni obsodbi z določenim posebnim pogojem, da obsojenka oškodovancem povrne povzročeno škodo, je obsojenka vedela, da se mora potruditi in pokazati pripravljenost, da škodo povrne. Zato njena nezaposlenost, ob izkazani nepripravljenosti škodo povrniti, ni razlog, da se pogojna obsodba ne prekliče.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nepravočasno plačilo sodne takse - napačna referenca - sklicna številka - sodna taksa za ugovor - namen plačila sodnih taks - obrazložen ugovor - neresničnost ugovornih navedb
Pravila o obvezni uporabi sklicne številke (reference) pri plačilu sodnih taks ne gre razlagati povsem dobesedno, saj je treba poleg jezikovnega pomena upoštevati tudi sam namen pravila o načinu plačevanja sodnih taks in namen plačila sodnih taks na splošno (fiskalni razlogi in zagotavljanje procesne discipline).
odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave – izpolnitev obveznosti pred koncem glavne obravnave – zavrnitev zahtevka
Sodišče v pravdnem postopku odloča po stanju stvari ob koncu glavne obravnave. Ker je bila vtoževana obveznost tožencev izpolnjena pred koncem glavne obravnave, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, t. j. zavrnitev tožničinega zahtevka, pravilna v dejanskem in pravnem pogledu.
osebni stečaj – namen postopka osebnega stečaja – ustavitev postopka osebnega stečaja – predlog za umik predloga za začetek stečajnega postopka
Potem, ko je stečajni postopek pravnomočno začet, le-tega ni mogoče ustaviti dokler ni dosežen namen, to je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika. Podlaga za nadaljnje vodenje stečajnega postopka zoper dolžnico bi lahko odpadla samo pod predpostavko, da bi prenehale vse obveznosti stečajne dolžnice do njenih upnikov.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0083226
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100.
AO-plus zavarovanje - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški postopka - nagrada za predpravdni postopek - nagrada za posel - nagrada za postopek
Pravdnemu standardu pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi hudega zvina levega gležnja in dvojnega zloma levega gležnja v večjim premikom, ustreza znesek 10.500,00 EUR (10,5 povprečnih neto plač v RS).
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – solastnik – plačilo uporabnine za solastni delež nepremičnine – preprečitev uporabe – nasilje – privolitev v prikrajšanje – delež na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih zakoncev – postopek za ugotovitev deleža na skupnem premoženju – sodna poravnava – trditveno breme – nadpolovični delež zakonske zamudne obresti – zastaralni rok
S sodno poravnavo, s katero se je končal postopek zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju, pravdni stranki nista določili deleža na skupnem premoženju. Upoštevaje zakonsko domnevo (prvi odstavek 59. člena ZZZDR), bi moral toženec v predmetnem postopku, najkasneje po sklenjeni poravnavi, ponuditi trditve v prid (v pritožbi) zatrjevanega višjega deleža na skupnem premoženju.
stroški kazenskega postopka – predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka – rok za podajo predloga
Predlog za obročno plačilo, odlog plačila in oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka lahko obdolženec poda do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče. Rok za plačilo stroškov je bil obsojenemu določen šele v pozivu k plačilu, zato je ta ključen za odločitev sodišča, ali je obsojenec svojo pravico uveljavljal pravočasno.
kupoprodajna pogodba – plačilo kupnine – razdor pogodbe po samem zakonu – poslovna odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – prodaja stanovanj in izvajanja del na nepremičnini – ravnanje v skladu s pooblastilom – onemogočanje uporabe nepremičnine – ravnanje tretjega
Toženka je prodajala stanovanja kupcem v soglasju s pravnim prednikom tožnika oziroma skladno z njegovim pooblastilom, danim še pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, zato ni ravnala protipravno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080656
ZPP člen 8, 154, 154/3, 243. OZ člen 2, 239, 239/1, 240, 619, 625, 625/3, 626, 626/1, 642, 642/3.
podjemna pogodba - izdelava projektne dokumentacije - pomanjkljivosti izdelka - rezultat - opustitev pojasnilne obveznosti - stvarna napaka - razbremenitev odgovornosti za škodo - standard profesionalne skrbnosti - tipična vedenja določene stroke ali poklica - izvedenec - dolžnost izplačati plačilo - izvršitev in izročitev dela po delih - obrestni zahtevek - pravdni stroški - uspeh v postopku - načelo proste dokazne ocene
Dogovor (pogodba) ni edini relevantni kriterij za presojo, ali je podjemnik naročilo izpolnil pravilno. Kadar pogodbenika ne uredita vseh značilnosti posla s pogodbo, mora podjemnik posel opraviti tako, da ima ta običajne lastnosti. Merilo za presojo pravilnosti podjemnikovega ravnanja pa so v vsakem primeru tudi pravila stroke. Nerelevantno je zato pritožbeno sklicevanje na dogovorjene obveznosti oziroma s strani tožene stranke naročene projektne rešitve. Bistveno je, ali bi tožeča stranka morala toženo stranko opozoriti, da je naročilo projektne dokumentacije brez zaklonišč pomanjkljivo.
Škoda zaradi opustitve pojasnilne obveznosti se kaže v opravljenem poslu, ki nima ustreznih lastnosti oziroma značilnosti; posel je torej obremenjen s stvarnimi napakami. Podjemnikova izpolnitev s stvarno napako predstavlja kršitev pogodbene obveznosti.
Projektant je dolžan investitorja opozoriti na pomanjkljivosti njegovega naročila, ki so posledica neupoštevanja podatkov iz lokacijske informacije.
Eden izmed pogojev za odmero stroškov po tretjem odstavku 154. člena je, da stranka ne uspe s sorazmerno majhnim delom zahtevka. Ta pogoj ni izpolnjen, saj tožeča stranka ni uspela s približno 30 % svojega zahtevka.
pravdni stroški – nasprotna tožba – vračilo že plačanega zneska – neupravičena pridobitev – dogovor o razdrtju kupoprodajne pogodbe – ara – sprememba namena plačanega zneska – uporabnina
V dogovoru o razdrtju kupoprodajne pogodbe sta se stranki dogovorili, da bo že plačan znesek na podlagi te pogodbe predstavljaj uporabnino za nepremičnino, ki jo je tožena stranka nesporno uporabljala.
Tožeča stranka mora nositi stroške pravdnega postopka sama, če prijava terjatve v stečajnem postopku ne vsebuje opisa vseh dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka in dokazov.
Tudi v primeru, ko ne potrebuje posebnega gradbenega dovoljenja za zatrjevana dela na hiši, bi morala toženka pred pričetkom prenove pridobiti soglasje tožnikov, ne pa prestaviti kontejnerje na parcelo, ki je v lasti tretje osebe.
preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - glavni postopek zaradi insolventnosti - sodna pisanja - objava - pisanja stranki in upravitelja - vročanje - seznanitev z vsebino sodnih pisanj - odkup terjatev - izvršilni naslov - nadhipoteka - vpis v zemljiško knjigo - zavarovanje plačila kupnine - zastavna pravica na terjatvi - nastanek zastavne pravice - obvestilo, da je terjatev zastavljena - zastavna pravica na zarubljenih stvareh - rubež terjatve - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - tožba za ugotovitev, da je ločitvena pravica na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhopoteko in premičninah, v register neposestnih zastavnih pravic, prenehala ali da ne obstaja - dva postopka o isti terjatvi - skupno obravnavanje zahtevkov
V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ne vročajo strankam postopka (tako kot v predhodnem postopku zaradi insolventnosti), temveč se objavijo na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja se vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči.
Ker upnik uveljavlja ločitveno pravico na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhipoteko, terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na računih dolžnika in premičninah za poplačilo iste terjatve, bi navedeno pomenilo, da bi glede na to, da upnik ni izkazal, da je ločitvena pravica na sredstvih na računih dolžnika in terjatvah do dolžnikovih dolžnikov nastala, moral vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP upnik, tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP pa upravitelj. To bi povzročilo, da bi o isti terjatvi tekla dva postopka. Navedeno sodišču narekuje skupno obravnavanje zahtevkov, ki ga je mogoče doseči le tako, da se napoti na vložitev ustrezne tožbe le upnika ali le upravitelja.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064855
ZZZDR člen 113, 113/2, 113/3. ZIZ člen 270.
spor o izvrševanju roditeljske pravice – osnovna šola – izbira osnovne šole – posebne potrebe otroka – začasna odredba
Z obiskovanjem šole v domačem kraju za otroka odpade vožnja, zgodnje vstajanje in pozno prihajanje domov, otroka pa lahko porabita čas, ki bi ga sicer porabila za vožnjo, za učenje, delanje nalog in igro. Otroka sta se lepo vživela v novo šolsko okolje, v šolo hodita urejena in z domačimi nalogami, pri pouku sta poslušna in kažeta interes za snov. Otroka v družini dobro funkcionirata, družina živi v umirjenih in urejenih razmerah. Vse to so razlogi, ki kažejo na to, da je otrokoma v korist, da obiskujeta Osnovno šolo v Y.
Določilo petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju pritožbenega sodišča predpisuje znižanje nagrade za vse primere, ko je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti, ne glede na vrsto postopka. Odvetnik postavljen po uradni dolžnosti v postopku po ZDZdr ni nobena izjema. V kolikor bi imel zakonodajalec namen nagrado znižati zgolj postavljenemu odvetniku v kazenskih postopkih, bi to moral izrecno določiti.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060920
URS člen 26. SPZ člen 64, 64/1, 64/2. OZ člen 131. ZKP člen 110, 148, 164, 220.
odškodninska odgovornost države – zaseg osebnega avtomobila – protipravno ravnanje državnega organa – utemeljen sum, da je vozilo ukradeno – pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe – originarna pridobitev lastninske pravice
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bil zaseg protipraven, ker je bilo vozilo zaseženo v kazenski zadevi, s katero tožnik ni imel nobene zveze. Vozilo je mogoče zaseči tudi osebi, za katero ni podan sum, da je storila kakšno kaznivo dejanje. Iz določb ZKP, ki urejajo zaseg predmetov v (pred)kazenskem postopku, namreč izhaja, da lahko organi pregona (začasno) zasežejo vsak predmet, ki utegne biti dokaz v postopku, ne glede na to, v čigavi lasti je. Bistveno je, da so policisti sumili, da avto izvira iz kaznivega dejanja, in presodili, da utegne biti dokaz v kazenskem postopku (zoper osumljenca) ter so zato imeli realno podlago.
Tožnik je postal lastnik vozila šele z ugotovitveno sodbo. V skladu s 64. členom SPZ gre namreč za poseben primer pridobitve, in sicer originarno pridobitev. Lastninska pravica se ne pridobi od prednika, temveč na novo nastane pri pridobitelju.