OZ člen 924, 924/1, 924/2, 938, 938/1, 938/3, 940, 966. ZZVZZ člen 61, 61/2, 61/2-3. ZZavar člen 83, 83/5. Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) člen 181.
dovoljena revizija - zavarovalni nadzor - osebno zavarovanje - zdravstveno zavarovanje - spremenjene okoliščine
Z 938. členom OZ je zakonodajalec posebej uredil možnost spremembe višine premije kljub temu, da bi tako možnost zavarovalnica tudi v primeru spremembe osebnih okoliščin zavarovanca imela že po splošnih pravilih (112. do 115. člen OZ). Gre torej za posebne (specialne) določbe o dopustnosti spreminjanja višine zavarovalne premije, ki jih dopolnjuje še 940. člen OZ, ki določa, kdaj ima zavarovanec pravico zahtevati ustrezno zmanjšanje premije. Odmik od te posebne ureditve ni dopusten (prvi odstavek 924. člena OZ).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zadržanje zastaranja po 32. členu Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga zoper prevoznika (zavarovanca tožene stranke) učinkuje tudi zoper odgovornostno zavarovalnico.
Upoštevajoč dejansko podlago je bilo stanje prve tožnice po poškodbi v prometni nesreči brez trajnih posledic, ki bi pogojevale ugotovitev invalidnosti. Zato je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
OZ člen 2, 924, 924/1, 924/2, 938, 938/1, 938/3, 940. ZZavar člen 83, 83/5, 110, 283. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 83, 83/2-2, 86. ZZVZZ člen 61, 61/2-3, 61/4.
dovoljena revizija - zavarovalni nadzor - sprememba višine zavarovalne premije - osebno zavarovanje - zdravstveno zavarovanje - spremenjene okoliščine
Zavarovalnica zvišanja premije zaradi spremenjenih okoliščin ne more uveljavljati, z izjemo primerov, določenih v 938. členu OZ. S tem členom je zakonodajalec posebej uredil možnost spremembe višine premije kljub temu, da bi tako možnost zavarovalnica tudi v primeru spremembe osebnih okoliščin zavarovanca imela že po splošnih pravilih (112. do 115. člen OZ). Gre torej za posebne (specialne) določbe o dopustnosti spreminjanja višine zavarovalne premije, ki jih dopolnjuje še 940. člen OZ, ki določa, kdaj ima zavarovanec pravico zahtevati ustrezno zmanjšanje premije. Odmik od te posebne ureditve ni dopusten (prvi odstavek 924. člena OZ).
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - povrnitev premoženjske škode - načelo popolne odškodnine - strošek zamenjave stvari - strošek popravila dela stvari
Načelo popolne odškodnine pomeni, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. V povezavi z obravnavano zadevo se v tem okviru izpostavi vprašanje, ali oškodovancu zaradi škode, ki mu je nastala na stvari, pripada (zgolj) odškodnina za popravilo poškodovane stvari (ali njenega dela), ali pa je morda upravičen zahtevati stroške zamenjave poškodovane stvari (oziroma njenega dela). V konkretni zadevi je vprašanje še toliko bolj pomembno, saj je dokazni postopek pokazal očitno nesorazmerje med stroškom zamenjave in med stroškom popravila poškodovanega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4003059
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZFPPIPP člen 217, 227.
dopuščena revizija - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - posledice začetka stečajnega postopka - pravna korist od vložitve revizije - zavrženje revizije
V konkretnem primeru vprašanje obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke že v postopku pred sodiščem druge stopnje ni bilo sporno, saj tožena stranka niti ni izpodbijala sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je odločilo o obstoju terjatve v smislu 217. člena ZFPPIPP. To pa hkrati pomeni, da je z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko tožeča stranka izgubila pravno korist, ki jo je pridobila na podlagi uspeha s pritožbo, ko je sodišče druge stopnje dajatvenemu tožbenemu zahtevku na denarno plačilo ugodilo v celoti in ne samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave. S tem pa je prenehala tudi pravna korist tožene stranke, ki jo je zasledovala ob vložitvi revizije, saj se v posledici začetka stečajnega postopka tudi v primeru ugoditvi reviziji in potrditve sodbe sodišča prve stopnje njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal.
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne presoje, da tretja toženka kot zavarovalni zastopnik v konkretnem primeru ni ravnala nedopustno.
Pravilno je stališče tožene zavarovalnice, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo 83. člen OZ, ki določa, da je treba, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene od pogodbenih strank, nejasna določila razlagati v korist druge stranke.
Odvzem vozila s strani sozavarovane osebe po določbah zavarovalne pogodbe ni krit in je tožbeni zahtevek neutemeljen.
Ker v obravnavanem primeru vsebine splošnih in posebnih pogojev pravdni stranki nista zatrjevali, se sodišče na njih ne sme sklicevati. Vsebino konkretnih pravil, ki sta jih pogodbeni strani določili s sklenitvijo (zavarovalne) pogodbe (kot avtonomnega materialnega prava, ki izraža voljo pogodbenih strank), sodišče namreč ugotavlja po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva.
Za ugotovitev višine škode, katere povrnitev se zahteva iz zavarovanja avtomobilskega kaska, je odločilna dejanska vrednost zavarovane stvari, ta pa je odvisna od zavarovalne vrednosti. Navedeno jasno izhaja iz točke a) prvega odstavka 16. člena Splošnih pogojev, kjer je določeno, da se škoda ugotavlja po dejanski vrednosti zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšani za tržno vrednost rešenih ostankov, upoštevaje stanje stvari neposredno pred zavarovalnim primerom, višina škode pa je odvisna od zavarovalne vrednosti zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšane za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije. Način določitve zavarovalne vrednosti pa je opredeljen v 14. členu Splošnih pogojev. Slednja je odvisna od nabavne vrednosti nove zavarovane stvari na dan sklenitve ali obnove zavarovanja oziroma obračuna zavarovalne premije, nabavna vrednost nove zavarovane stvari pa je enaka prodajni ceni pri pooblaščenem zastopniku za posamezno vrsto, tip in model, povečana za dajatve in ostale stroške, brez upoštevanja popustov in drugih ugodnosti pri nakupu zavarovane stvari.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovalna premija - bonus - bonus na zavarovalno premijo - poslovni običaji - enostranska izjava volje - praksa med pogodbenima strankama - načelo vestnosti in poštenja - načelo enakosti udeležencev v obligacijskih razmerjih - dobri poslovni običaji
V primeru, kot je obravnavani, ko je tožena stranka v sklepu z dne 25. 5. 2010 o obračunu bonusa za leto 2009 zapisala, da bonus prizna „zavarovalcem s statusom pravne osebe“, naslovnikov sklepa v samem sklepu pa poimensko ni navedla, je treba prakso, vzpostavljeno med pravdnima strankama, obravnavati kot sredstvo za presojo učinkov tega sklepa.
Načelo vestnosti in poštenja zahteva, da mora imeti stranka možnost zanesti se na ravnanje nasprotne stranke v okviru prakse, vzpostavljene med strankama, če to ravnanje predstavlja podlago za njeno lastno ravnanje.
Če (ko) bo kot solidarna dolžnica zavarovalnica ta znesek tožniku plačala, bo tožnik upravičen v stečajnem postopku uveljavljati le še 1.500 EUR, saj bo solidarna obveznost prve toženke do tožnika z izpolnitvijo druge toženke do višine 7.000 EUR prenehala. Dejstvo, da je prva toženka v stečaju in je zoper njo možen le ugotovitveni zahtevek, ne vpliva na pravila porazdelitve dolga med solidarnimi dolžniki, zato mora biti dejstvo solidarne odgovornosti do višine 7.000 EUR ugotovljeno in izraženo tudi v izreku sodbe.
Revizija se dopusti glede naslednjih pravnih vprašanj:
- ali sta nižji sodišči ravnali pravilno, ker tožbenega zahtevka nista oprli na določbo razdelka C3 - Posebni dogodki, devetega odstavka 2. člena Pogojev za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/07 tožene stranke;
- ali je materialnopravno pravilna presoja nižjih sodišč, da ustni dogovori (zagotovila zavarovalnice) pri zavarovalni pogodbi ne morejo biti relevantna, marveč so relevantna zgolj pisna določila.
Ker je bila z najemodajalcem, ki je bil v pravdi VI Pg 170/2006 tožen na podlagi njegove poslovne odškodninske odgovornosti, v pogodbenem odnosu le druga tožnica (najemnica), bi lahko imela le ona neposredno odškodninsko terjatev do njega. Bistveno za zavrnitev zahtevka v pravdi VI Pg 170/2006 je bilo torej dejstvo, da ni izkazala lastne škode, ki bi jo lahko uveljavljala zoper najemodajalca, saj sama prvi tožnici (podnajemnici) ni nikoli povrnila škode, ki je tej nastala zaradi kršitve podnajemne pogodbe.
Predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije zastavlja vprašanje, ali je glede na odsotnost kriterijev v zavarovalnih pogojih za ugotavljanje alkoholiziranosti zavarovancev in t. i. meritvene tolerance pri odločanju o upravičenosti zavarovancev do zavarovalnine (odškodnine) dopustno neupoštevati (ignorirati) pravna pravila o t. i. meritveni toleranci, ki jih vsebuje veljaven podzakonski akt; oziroma, ali je od oškodovancev dovoljeno zahtevati več (aktivnosti), kot jim nalaga veljavna zakonodaja, da bi obranili svoje iz pogodbe izhajajoče pravice, četudi v tej isti pogodbi ni jasnih kriterijev, kdaj naj bi bili dolžni ravnati na tak način.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - leasing - pogodba v korist tretjega - plačilo premije - obvestilo o zapadlosti premije - odstop od pogodbe - opozorilo pred odstopom od pogodbe - obvestilo leasingojemalcu o neplačilu premije - prenehanje zavarovalnega kritja - povrnitev škode - odgovornost zavarovalnice
Valutno razmerje po pogodbi o zavarovanju na tuj račun, ki ima značilnosti pogodbe v korist tretjega, določa tudi takšno delitev rizika med zavarovancem in zavarovalcem, po kateri premoženjske posledice nastalega zavarovalnega primera ne bremenijo zavarovanca, pač pa zavarovalca. V takšnem primeru obveznosti zavarovalnice, da zavarovanca obvešča o neplačilu zavarovalne premije, ni mogoče utemeljevati s tem, da bi zavarovalnica morala upoštevati tudi njegove (očitne) interese.
Vsebino obvestila po četrtem odstavku 937. člena OZ je treba razumeti za primer, ko želi zavarovalnica po izteku roka iz tretjega odstavka 937. člena OZ razdreti pogodbo. V tem primeru mora zavarovalca opozoriti na razdrtje pogodbe in ga hkrati seznaniti z zapadlostjo premije in s (predhodnim) prenehanjem zavarovalnega kritja.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje - smrt zavarovanca - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih pogojev - pojem nevarne dejavnosti - nevarna športna dejavnost - adrenalinski šport - soteskanje - zavarovalno kritje - izključitev iz zavarovanja - plačilo zavarovalnine
V kontekstu nejasnih splošnih pogojev zavarovanje je materialnopravno pravilna odločitev, da soteskanje v dolini A. glede na ugotovljeno stopnjo nevarnosti ni posebno (ekstremno) nevarna športna aktivnost, zaradi katere bi bile pri tem nastale nezgode izključene iz zavarovanja oziroma bi bilo (pri življenjskem zavarovanju) izplačilo zavarovalne vsote vezano na sklenitev dodatnega zavarovanja.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se tretji odstavek 937. člena OZ (prenehanje obveznosti zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno odškodnino oziroma zavarovalnino) nanaša tudi na škodne primere, do katerih je prišlo pred zapadlostjo premije oziroma pred zapadlostjo zadnjega obroka premije, če je bilo dogovorjeno obročno plačilo premije.