CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0018506
ZPP člen 212, 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZOZP člen 39.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - povrnitev škode - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - prometna nezgoda - neznano motorno vozilo - dokazno breme
Glede na zatrjevano trditveno podlago se sodiščema prve in druge stopnje ni bilo potrebno ukvarjati z vprašanjem, kako je do škodnega dogodka prišlo. Ker tožnik ni uspel dokazati, da je prišlo do škodnega na način, kot ga je zatrjeval v tožbi, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna. Revident s tem, ko odločitev pritožbenega sodišča izpodbija z vztrajanjem pri svoji verziji poteka škodnega dogodka, nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, s čimer ne more uspeti (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Iz sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da se bager v času nesreče ni premikal oziroma se je premaknil le toliko, da je lahko funkcijsko obratoval. Da ni moglo iti za večji (relativno konstantni) premik med dvema točkama, je razvidno tudi iz ugotovitve, da je šlo za delo v tunelu z malo manevrskega prostora. To pomeni, da je šlo za funkcijsko obratovanje bagra, ki se načeloma izvaja v mirovanju, pri čemer pa ni izključen določen minimalen premik, ki je potreben za tako obratovanje. Tak premik pa ne utemeljuje izključitve kritja po 9. točki tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev.
Sistem prekluzij po ZPP je prožen in sorazmeren ter upošteva realnost pravde, ki je „živ“ mehanizem (v smislu, da se z razvojem pravde pogosto pokažejo in odkrijejo novi vidiki, ki zahtevajo reakcijo z navedbo novih dejstev in dokazov). Razmerje med določbama 286. in 286.a členom ZPP je v njunem medsebojnem dopolnjevanju.
Tožena stranka je tožniku plačala določen znesek odškodnine med pravdnim postopkom. Čeprav sicer smisel določb o prekluziji kaže na zahtevo po navajanju tudi takšnih dejstev takoj, ko nastanejo, vendarle ni razlogov, da jih sodišče ne bi upoštevalo pod pogoji iz petega odstavka 286.a člena ZPP. Dejstvo (delnega) plačila terjatve je enostavno razmeroma lahko preverljivo dejstvo, zato njegova navedba v kasnejši vlogi postopka praviloma ne podaljšuje; če se izkaže za resnično, pa njegovo zanikanje s strani nasprotne stranke lahko kaže celo na zlorabo pravice.
Ugovor omejene zavarovalne vsote je odvisen od višine tožbenega zahtevka in procesno skrbna stranka ga bo uveljavila (le) tedaj, ko bi zahtevek utegnil to vsoto preseči, ne pa v vsakem primeru in za vsak slučaj. Z ugovorom, ki še niti ni bil aktualen, ni mogla biti prekludirana.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je sodišče pri presoji določila Splošnih pogojev, ki izključuje dolžnost zavarovalnice za izplačilo odškodnine "za čas, ko se zavarovanec ni aktivno zdravil" pravilno uporabilo določbe OZ o razlagi pogodb (82. in 83. člen OZ) ter določb glede splošnih pogojev pogodbe (120. in 121. člen OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018405
OZ člen 121, 121/2. ZPP člen 213, 213/1, 224, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - nezgodno zavarovanje - dnevno nadomestilo - aktivno zdravljenje - splošni zavarovalni pogoji - ničnost splošnih pogojev
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZUSZJ člen 10, 11. ZPP člen 224. ZprCp člen 107, 107/2, 107/3.
dopuščena revizija - pravica do sodelovanja v postopku - javna listina - preizkus alkoholiziranosti - policijski zapisnik - gluhonema oseba - tolmač za znakovni jezik - zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic
Gluhonememu revidentu v postopku preizkusa alkoholiziranosti zaradi nesodelovanja tolmača za znakovni jezik ni bila kršena pravica do enakopravnega sodelovanja v postopku.
Določba 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev se nahaja v delu A Splošnih pogojev, ki velja za vse nevarnostne vire.
Izključitev po določbi 6. točke tretjega odstavka 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev velja za vse nevarnostne vire, tudi za miniranje, ki je urejeno v četrtem odstavku 5. člena vsakokratnih Splošnih pogojev. Glede na to ni podano zavarovalno kritje za škodo, ki je posledica dalj časa trajajočega vplivanja dejavnosti (miniranja) zavarovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0018252
ZS člen 113a. ZOZP člen 15. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila - razlaga direktive - predhodna odločba Sodišča EU - običajna funkcija vozila - uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila - uporaba traktorja za vleko - vmesna sodba
Škoda, do katere je prišlo zaradi nenadnega premika traktorja ob vleki balirke (kamor sodi tudi njeno odpenjanje), čeprav na površini, ki ni namenjena javnemu prometu, je škoda, ki je nastala pri običajni funkciji traktorja in je krita z obveznim zavarovanjem v prometu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0018170
ZOZP člen 20, 20/1. OZ člen 149, 153, 153/3, 171, 171/1, 179, 185. ZPP člen 212, 339, 339/2-8.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - prometna nesreča - ravnanje oškodovanca - sopotnik v vozilu - uporaba varnostnega pasu - soprispevek oškodovanca - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravica do izjave v postopku - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske odgovornosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodna praksa se je že večkrat postavila na stališče, da mora sopotnik, če je imel v vozilu možnost zmanjšati posledice nesreče z uporabo varnostnega pasu, pa je to opustil, sam trpeti tisti del škode, ki je posledica takšne opustitve. Ob dejanski ugotovitvi sodišč nižjih stopenj, da uporaba varnostnega pasu in pravilno prilagojen vzglavnik v veliki meri preprečujeta poškodbe glave, vratu in zapestja, ki jih je utrpela tožnica, je zaključek pritožbenega sodišča, da je tožničino neskrbno ravnanje vsaj delno prispevalo k nastanku škode, povsem pravilen.
Tožnik lahko zaradi solidarne zaveze toženkinih zavarovancev od toženke zahteva plačilo seštevka zavarovalne vsote, seveda če ta ne dosega višine njegove terjatve.
- ali je sodišče druge stopnje ugotovilo dejansko stanje v nasprotju z nespornim pravnorelevantnim dejstvom med pravdnima strankama, in sicer da škodni dogodek predstavlja zavarovano nevarnost iz zavarovalne pogodbe, in s tem kršilo določbe ZPP (razpravno načelo iz 7. člena in določbo 214. člena),
- ali je sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe preseglo pritožbene navedbe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, in kršilo določbi 7. in 350. člena ZPP.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4002856
ZOZP člen 7, 18, 18/1. ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 274, 274/2.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - invalidska pokojnina - dodatek za pomoč in postrežbo - pravna podlaga tožbenega zahtevka - posredni oškodovanec - lex specialis
Pravno podlago za odškodninske zahtevke tožnice predstavlja prvi odstavek 271. člena ZPIZ-1. Vendar pa je, kadar škoda nastane kot posledica prometne nesreče, primarno treba uporabiti določbe ZOZP, saj je odgovornost povzročitelja nezgode predmet zavarovanja v prometu. ZOZP namreč ureja ravno obvezna zavarovanja v prometu, zaradi česar je v takih primerih v razmerju do ZPIZ-1, ki na splošno ureja regresne zahtevke tožeče stranke, lex specialis.
ZOZP v 18. členu tožnici izrecno podeljuje aktivno stvarno legitimacijo za zahtevke zoper odgovornostno zavarovalnico. Vendar pa je obseg teh zahtevkov ožji kot po ZPIZ-1. Zahtevki tožnice zoper odgovornostno zavarovalnico so namreč omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožnica upravičena. Uspešno lahko uveljavlja le povrnitev stroškov zdravljenja in drugih nujnih stroškov ter sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vrhovno sodišče v zvezi s tem poudarja, da povrnitev škode, ki nastane kot posledica prometne nesreče, terja specifično ureditev. Zato je določeno obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu, predvideno z ZOZP.
Med izključene rizike sta pogodbeni stranki z določbo 5. točke 16. člena Splošnih pogojev AUVB 95 uvrstili tudi nezgode, ki se zgodijo pri poskusu ali storitvi kaznivega dejanja s strani zavarovanca. Glede na takšno pogodbeno določilo je pri presoji, ali je določen riziko (nezgoda) izključen iz zavarovalnega kritja, odločilno, ali ravnanje tožnice kot zavarovanke, ki je povzročilo realizacijo rizika (prometno nezgodo z dne 4. 10. 2006), predstavlja poskus ali storitev kaznivega dejanja.
Če je zavarovanec za kaznivo dejanje obsojen zaradi znaka, ki ni v vzročni zvezi z nastankom nezgode, uporaba določb Splošnih pogojev AUVB 95 o izključenih rizikih ni utemeljena. Sama kršitev cestnoprometnih predpisov, ki je glede na vsebino obsodilne sodbe edini pravnorelevantni vzrok za nastanek zavarovalnega primera, glede na določbo prvega odstavka prej veljavnega 325. člena KZ še ne izpolnjuje znakov tega kaznivega dejanja. Sodišči nižjih stopenj sta ob ugotovljeni vsebini pogodbe iz nanizanih razlogov zato zgolj s sklicevanjem na obsodilno sodbo za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti napačno zaključili, da je tožnica zavarovalni primer povzročila s kaznivim dejanjem, s čimer sta zmotno uporabili materialno pravo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0018115
ZPP člen 254, 254/4, 339, 339/1, 339/1-14, 339/2-15, 370, 370/38. ZOZP člen 34.
povrnitev škode - odgovornost - prometna nesreča - neznano vozilo - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Ureditev jamčevanja za škode, ki jih povzročijo vozniki neznanih in nezavarovanih vozil, temelji na sistemu oblikovanja škodnega sklada, ki je ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju (34. člen ZOZP). Če povzroči škodo voznik neznanega motornega vozila, zanjo (če gre za škodo, ki je nastala zaradi smrti, telesne poškodbe, telesne okvare) odgovarja Slovensko zavarovalno združenje – prvi toženec (39. člen ZOZP). Za zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvega toženca je zato bistven zaključek nižjih sodišč, da tožnik ni uspel dokazati, da je vzrok prometne nesreče v neznanem nasproti vozečem vozilu, ki je sekalo ovinek.
Drugi toženki ni mogoče očitati pomanjkljivega vzdrževanja bankine in ceste na predmetnem odseku, saj na njem ni bilo zaznati posebnosti.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je mogoče izpodbijati vzročno zvezo med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic (npr. da vozilo ni tehnično brezhibno) in nastankom škode v primerih, ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja.
Zavarovanec ni ravnal dovolj skrbno, ker tožnika pred košnjo ni obvestil o tem, da je v travi pepel. Nižji sodišči sicer nista posebej ugotavljali ali je zavarovanec vedel za nevarnost zdrsa na pepelu, vendar je treba upoštevati, da gre pri tem za dejstvo, ki spada v trditveno in dokazno sfero toženke. Ta pa v zvezi s tem dejstvom ni postavila relevantnih trditev.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru, ko zavarovalnica na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju oškodovancu povrne škodo, ki jo je povzročil s strani zavarovanca pooblaščeni voznik, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, utemeljen zahtevek zavarovalnice zoper voznika in če je, ali je podlaga zahtevka 7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ali 963. člen Obligacijskega zakonika (OZ).
ZP-1 člen 113a, 113a/2, 113c, 113c/2. ZPrCP člen 110, 110/2-7. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - prekršek - prepoved vožnje motornega vozila - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - izguba zavarovalnih pravic - upravljanje vozila kljub prepovedi vožnje motornega vozila
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zavarovanec (oziroma v primeru njegove smrti njegovi svojci) izgubi zavarovalne pravice iz AO-plus zavarovanja tudi v primeru, ko je kljub izrečeni prepovedi vožnje motornega vozila upravljal vozilo, vendar se je naknadno izkazalo, da je bil ukrep prepovedi vožnje neupravičeno izrečen.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VS0018001
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva 72/166/EGS Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju Zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1. ZOZP člen 1a, 1a-1. ZVCP-1 člen 19. OZ člen 3, 82.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - obseg zavarovalnega kritja - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - razlaga direktive - razlaga pogodbe - pojem prometne nesreče - pojem uporabe vozila - škoda zaradi uporabe traktorja - načela obligacijskega prava - odločba SEU - pristojnost SEU
V skladu z določbo 267. člena PDEU SEU ni pristojno presojati nacionalne zakonodaje članic EU, ki ni v povezavi z evropsko zakonodajo. V spornem primeru sta pravdni stranki sklenili - ne obvezno zavarovanje v cestnem prometu - temveč prostovoljno - pogodbeno zavarovanje (AO plus), katerega pa Direktiva, kot tudi ne vse druge prejšnje direktive, navedene v sodbi C-162/13 SEU, niti kakšen drug predpis EU ne ureja. Torej ne gre za kogentna pravila evropskega prava, katera bi moralo sodišče uporabiti v konkretnem primeru, s čimer odpade tudi možnost presoje v smislu navedene interpretacije sodbe SEU. To še posebej velja v spornem primeru, ko sta pravdni stranki vezali zavarovalni primer ožje – na škodo nastalo v prometni nesreči in ne na vsakršno uporabo vozila; zgolj v slednjem primeru bi se lahko nakazala možnost posredne evro skladne razlage tudi s pomočjo interpretacije pojma uporabe vozila, kot to izhaja iz navedene sodbe SEU.
V spornem primeru gre za pogodbeno avtonomijo zavarovalnice in zavarovanca, ki izključuje tudi uporabo določb ZOZP, ki ureja le obvezna zavarovanja, med drugim tudi določbe 1. točke 1.a člena ZOZP, ki definira širši pojem od prometne nesreče - vsakršno nesrečo, ki nastane zaradi uporabe prometnega sredstva, torej dogodek, pri katerem je nastala škoda zaradi uporabe vozila.