Zavarovalna vsota mora pokriti vso škodo, ki jo je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002644
OZ člen 4, 12, 14. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovalna premija - bonus na obračunano zavarovalno premijo - poslovni običaji
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je glede na več kot desetletno poslovno prakso med tožečo stranko kot zavarovanko in toženo stranko kot zavarovalnico, ki se tiče plačila letne zavarovalne premije in obračuna bonusa po koncu zavarovalnega obdobja, tožeča stranka pravno utemeljeno pričakovala izplačan bonus na obračunano zavarovalno premijo tudi za zavarovanje v letu 2009, kot ji je premijo tožena stranka v obliki bonusa vrnila prejšnja leta.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba v korist tretjega - obvestilo o zapadlosti premije - prenehanje zavarovalnega kritja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v primeru, ko je zavarovalna pogodba sklenjena v korist tretjega, ko je torej zavarovanec po zavarovalni pogodbi druga oseba kot zavarovalec, za nastop posledice po tretjem odstavku 937. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) (prenehanje zavarovalnega kritja) o zapadlosti premije treba obvestiti tudi zavarovanca, ki je glede na svoje upravičenje iz zavarovalne pogodbe zainteresiran za plačilo premije,
- ali je zavarovalnica v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije, kot ga predpisuje tretji odstavek 937. člena OZ, dolžna opozoriti zavarovalca (oziroma tudi zavarovanca) tudi o posledičnem prenehanju zavarovalnega kritja.
Materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost njenih pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - zastaranje terjatev poslovno nesposobnih oseb - fizična oseba - pravna oseba
Pri fizičnih osebah je ne samo možno, ampak je povsem običajno, da je lahko hkrati poslovno nesposobna in da ji je postavljen zakoniti zastopnik. Osebam, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, center za socialno delo postavi skrbnika. Te osebe so še naprej poslovno nesposobne. Drugače je pa pri pravnih osebah. Če ima zakonitega zastopnika, ne more biti poslovno nesposobna. Svojo poslovno sposobnost črpa iz sposobnosti svojih organov. Čim jih ima, je tudi že poslovno sposobna. Zato je pravilno takšno tolmačenje določbe drugega odstavka 362. člena OZ, da je imel zakonodajalec z njo v mislih le fizične osebe.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je odločitev višjega sodišča, ki se nanaša na določila 5. in 6. točke 14. člena Splošnih pogojev PG-NE/06-11 v zvezi z obveznostjo izplačila invalidnine v primeru smrti zavarovanca po preteku treh let od nezgode, materialnopravno pravilna.
Razloga za angažiranje še tretjega izvedenca ni bilo: glede relevantnih vprašanj sta mnenji izvedencev P. in T. jasni in si med seboj ne nasprotujeta: iz obeh izhaja, da pretrpljene telesne poškodbe niso povzročile posttravmatske stresne motnje in kroničnega tenzijskega glavobola.
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017345
ZPP člen 339, 339/2-8.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - zavarovalnina - zavrnitev dokaznega predloga - možnost obravnavanja pred sodiščem
Višje sodišče na pritožbene navedbe v delu, ki se nanašajo na odškodninski zahtevek ni odgovorilo, zato revident utemeljeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb PG-NE-00/1 člen 12, 12/2. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-88 člen 14, 14/2.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izplačilo zavarovalnine - nastanek invalidnosti - invalidnost po splošnih zavarovalnih pogojih - rok - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik je zaradi poškodbe gležnja postal invalid že v letu 2004 in zatrditev sklepa pa na stopnjo invalidnosti ni vplivala. Vprašanje je, ali gre za posledico (hibo), ki jo tudi tabeli invalidnosti, ki sta sestavni del relevantnih splošnih zavarovalnih pogojev, opredeljujejo kot invalidnost. Po teh tabelah je taka posledica ankiloza skočnega sklepa (in ne tudi stanje, ki jo indicira), ki pa je bila nesporno opravljena po izteku roka za ugotavljanje invalidnosti. Skladno s pogodbo torej pred tem invalidnosti, ki bi zavarovalnico zavezovala k plačilu invalidnine, ni bilo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za škodo, ki jo je povzročil delovni stroj med premikanjem, glede na določila splošnih pogojev PG-odg/99-12 podano zavarovalno kritje po polici za zavarovanje splošne odgovornosti.
Če bi šlo za linearni izračun zavarovalnine, navedba dveh zavarovalnih vsot ne bi bila potrebna oziroma smiselna in bi zadoščala določitev enotne zavarovalne vsote, od katere bi se nato odmeril odstotek ugotovljene invalidnosti.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4002638
ZOZP člen 7, 18, 18/1. ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 274, 274/2.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - pravna podlaga tožbenega zahtevka - posredni oškodovanec - lex specialis
ZOZP v 18. členu tožeči stranki izrecno podeljuje aktivno stvarno legitimacijo za zahtevke zoper odgovornostno zavarovalnico. Vendar pa je njihov obseg ožji v primerjavi z ZPIZ-1. Zahtevki tožeče stranke zoper odgovornostno zavarovalnico so namreč omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožeča stranka upravičena. Uspešno lahko uveljavlja le povrnitev stroškov zdravljenja in drugih nujnih stroškov ter sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti pa tožeča stranka ni upravičena, saj ji zakon te pravice ne daje.
Tožeča stranka kljub (zatrjevanemu) malomarnemu ravnanju od direktnega povzročitelja prometne nesreče ne more zahtevati povrnitve nadomestila za primer invalidnosti. Njegova odgovornost je namreč predmet avtomobilskega zavarovanja; odgovornost zavarovalnice pa je limitirana na tisto vrsto škode, ki jo določa 18. člen ZOZP.
Drugače pa je v primerih, ko ima odgovornostna zavarovalnica pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe. Ti primeri so taksativno našteti v 7. členu ZOZP. Čeprav tudi v teh primerih tožeča stranka od odgovornostne zavarovalnice ne more uspešno zahtevati povrnitve nadomestila za invalidnost, ki ga izplačuje svojemu zavarovancu, pa ima pravico, da na podlagi prvega odstavka 271. člena ZPIZ-1 zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala, od direktnega povzročitelja nezgode.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VS0017274
Direktiva 72/166/EGS Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti, pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1. ZOZP člen 15. ZVCP-1 člen 134. Zavarovalni pogoji AO plus člen 1. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) člen 1.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obseg zavarovalnega kritja - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti – razlaga direktive – pojem uporaba vozila - škoda zaradi uporabe traktorja – odločba SEU
Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) je s sodbo z dne 4.9.2014, v zadevi C-162/13, na katero so sodišča v Republiki Sloveniji upoštevaje določbo 113. a člena Zakona o sodiščih (ZS) vezana, razsodilo, da pojem „uporaba vozila“ iz 3. člena Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (v nadaljevanju Direktiva) zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. Sodba s takšno opredelitvijo pojma uporabe vozila določa meje oziroma obseg škod, v katerih je zagotovljeno zavarovalno kritje domačih zavarovalnic, nedvomno pa predstavlja tudi odmik od dosedanjih stališč v istovrstnih primerih v slovenski sodni praksi. Na ta način določa tudi spremenjen okvir in smer materialnopravne presoje pravno odločilnih vprašanj tudi v predmetni zadevi. Pojem uporabe vozila tako vsaj na prvi pogled ni mogoče omejiti na uporabo vozila v cestnem prometu oziroma v prometni situaciji. V konkretnem primeru se sicer Zavarovalni pogoji AO plus tožene stranke v 1. členu omejujejo na škodo nastalo v prometni nesreči vozniku, vendar pa upoštevaje omenjeno vezanost na sodbo SEU, ki podaja razlago omenjene Direktive „uporabe vozila“, ki ni omejena na pojem prometne nezgode oz. uporabe vozila v prometu, temveč širše na opravljanje njegove običajne funkcije (v primeru traktorja torej nedvomno tudi delovne funkcije kot kmetijskega, torej delovnega stroja), ti več ne morejo predstavljati ustrezne materialnopravne podlage za odločitev.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - splošni pogoji - poroštvo - subsidiarno poroštvo - obveznost zavarovalnice - rok za plačilo odškodnine
Zmotno je naziranje sodišča druge stopnje, da bi moral tožnik zavarovalnici povzročitelja škode postaviti rok za plačilo odškodnine, saj že zakonske določbe zavarovalnici nalagajo plačilo (nespornega dela) zavarovalnine ali odškodnine v roku, ki ne sme biti daljši kot štirinajst dni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal (943. člen OZ).
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0017261
Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (72/166/EGS) člen 1, 1-1, 3, 3-1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (2009/103/ES) člen 3, 3-1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1. ZOZP člen 15. ZS člen 113a. ZPP člen 208, 208/2, 315, 315/1, 380, 380/1.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti 72/166/EGS - razlaga direktive - predhodna odločba Sodišča EU - običajna funkcija vozila - uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila - vmesna sodba
Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je po presoji Vrhovnega sodišča izmed dejanskih okoliščin, kot sta jih v obravnavanem primeru ugotovili sodišči prve in druge stopnje, za odločitev v konkretni zadevi ključna predvsem ta, da je do nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji traktorja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - zavarovalna pogodba - obveznosti zavarovalnice - plačilo odškodnine - nastanek zavarovalnega primera - ugovor zavarovalnice - fingirana prometna nesreča - škoda tretjega - sopotnik - izključitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme
Tožnica ima kot oškodovanka položaj upravičenca v smislu 944. člena OZ; tožnica ki sicer ni stranka zavarovalne pogodbe o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, v zavarovalno razmerje vstopi v trenutku nastanka zavarovalnega primera. Zato ima zavarovalnica tudi zoper njo ugovor, da je njena odgovornost izključena zaradi namere ali prevare. Če nastane škodni dogodek, glede na katerega je bilo sklenjeno zavarovanje (922. člen OZ), v okoliščinah iz 944. člena OZ, zavarovalnica ni zavezana za dajatve iz zavarovalne pogodbe, takšno izključitev odgovornosti pa zavarovalnica lahko uveljavlja z ugovorom zoper tistega, ki je v takšnih pogojih povzročil zavarovalni primer, torej tudi zoper oškodovanca kot upravičenca po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti.
V drugi točki drugega odstavka 4. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska PG-aka/05-3 so taksativno našteti riziki, ki jih zavarovanje krije. Opredeljeni so kot pojmi s kazenskopravno vsebino - tatvina, vlomska in roparska tatvina, rop ter odvzem motornega vozila z namenom uporabe za vožnjo. To pomeni, da škodna ravnanja, ki ne ustrezajo navedenim kazenskopravnim pojmom (npr. kot npr. izsiljevanje, zatajitev, goljufija ipd.), niso zajeta s Splošnimi pogoji kot zavarovalni primeri.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - zavarovalnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pri svojem odločanju kršilo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko je prvostopenjsko sodbo razveljavilo tako, da se ta razveljavitev, čeprav istega dejanskega stanja, tiče le dela tožbenega zahtevka, v tem primeru zahtevka za plačilo zavarovalnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017113
ZPP člen 319. ZTSPOZ člen 55, 55/3.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - renta - nova škoda - zavarovalna vsota - višina zavarovalne vsote - izčrpanost zavarovalne vsote - objektivne meje pravnomočnosti - valorizacija zavarovalne vsote
V tem postopku je sodišče odločalo o tožnikovem zahtevku za plačilo odškodnine za novo nastalo škodo, to je za škodo, ki izvira iz prometne nesreče, vendar s prejšnjim zahtevkom, o katerem je sodišče že pravnomočno odločilo, ni bila zajeta. Glede na že prisojeno odškodnino se je sodišče moralo ukvarjati tudi z vprašanjem, ali je bila z dosedanjim izplačilom odškodnine zavarovalna vsota že izčrpana.