Kljub temu, da je sodišče druge stopnje v obrazložitvi odločbe pravilno zapisalo, da so določila zavarovalne pogodbe materialno pravo, ki ga mora sodišče pri odločanju upoštevati, pa dejansko tega ni storilo.
Da bi v obravnavanem sporu zadostila zahtevi po konkretizaciji in zadostnem substanciranju ugovora zastaranja, ki sicer predstavlja materialnopravni ugovor prenehanja izterljivosti terjatve, bi morala tožena stranka, ki se je na ta ugovor sklicevala, v okviru trditvene in dokazne podlage ponuditi dejanske predpostavke za njegovo utemeljitev. Tako bi morala navesti »dejstva, ki so potrebna za odločitev o ugovoru zastaranja«, oziroma »dejstva, ki se nanašajo na začetek in konec zastaralnega roka«.
Če se je tožeča stranka kljub nekonkretiziranemu in nezadostno substanciranemu ugovoru zastaranja spustila v obravnavanje tega ugovora, v ugotavljanje dejstva, kdaj naj bi izvedela za povzročeno škodo, je treba šteti, da je konkludentno privolila v obravnavanje utemeljenosti podanega ugovora zastaranja.
ZOR je v prvem odstavku 376. člena določal, da »odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil«. Sodna praksa šteje, da je ta pogoj izpolnjen, ko so oškodovancu znane (ali bi mu ob običajni skrbnosti mogle biti znane) okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode oziroma ko bi lahko določil višino odškodninskega zahtevka. Ni potrebno, da bi bila škoda določena; zadošča, da je določljiva.
zavarovalna pogodba - obvezno avtomobilsko zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - AO plus - zavarovalno kritje - skupni namen pogodbenih strank - razlaga spornih pogodbenih določil - zmotna uporaba materialnega prava
Določbam zavarovalne pogodbe, ki vsebujejo izrecno besedilo „med vožnjo“, stranki ves čas pripisujeta različen pomen. Gre za nasprotujoča, a mogoča pomena pogodbene določbe, ki ju ni mogoče vnaprej izključiti z ustaljenimi metodami razlage. Navedeno terja materialnopravni sklep, da je takšna pogodbena določba sporna, zaradi česar bi morala biti uporabljena pravila razlage iz drugega odstavka 82. člena OZ.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje - pojem nevarne dejavnosti - adrenalinski šport - soteskanje - izključitev iz zavarovanja
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da soteskanje po dolini A. ni nevarna športna dejavnost in zato iz nezgodnega zavarovanja ni izključena nezgoda, do katere je pri tej dejavnosti prišlo?
ZOR člen 376, 380, 380/1, 380/4. OZ člen 357, 357/4.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo – zastaranje – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - začetek teka zastaranja - zavarovančev zahtevek zoper zavarovalnico – razlaga zakona – jezikovna razlaga – teleološka razlaga – logična razlaga
V primeru, ko je vložen zahtevek zoper zavarovanca za plačilo odškodnine, začne teči zastaranje za zavarovančev zahtevek zoper zavarovalnico z dnevom vložitve tožbe pri sodišču. Določbi četrtega odstavka 380. člena ZOR oziroma četrtega odstavka 357. člena OZ določata dva časovna trenutka za začetek zastaranja tovrstnih zahtevkov. Prvi je trenutek plačila s strani zavarovanca, drugi pa je trenutek vložitve tožbe v pravdi zaradi plačila odškodnine oškodovanca zoper zavarovanca. To pa najprej logično nujno pomeni, da nastop enega dejstva izključi upoštevanje drugega kot kriterija za presojo, kdaj je začelo zastaranje teči. Če je torej oškodovanec s strani zavarovanca prejel odškodnino, je izključena možnost, da bi zastaranje pričelo teči kasneje – z vložitvijo tožbenega zahtevka. Čim pa je vložen tožbeni zahtevek zoper zavarovanca, pa je izključen kasnejši trenutek plačila kot kriterij za začetek teka zastaralnega roka.
Zgolj jezikovna razlaga na podlagi določbe prvega odstavka 82. člena OZ cit. določbe Splošnih pogojev, na katero se sklicuje revident sama po sebi res ne omogoča domneve, da je voznik vozil pod vplivom mamil tudi v primeru, če se ugotovi njihova prisotnost v krvi na podlagi toksikološke preiskave. Vendar pa sta sodišči prve in druge stopnje na podlagi pravil pravne argumentacije pravilno uporabili tudi logično razlago, in sicer, da je ugotovitev prisotnosti mamil v krvi s toksikološkim pregledom, na katerega se je sklicevala tožena stranka, več kot pa zgolj strokovni pregled na podlagi zunanjih znakov motenj v vedenju (uporaba logične metode pravne argumentacije – argumentatum a minori ad maius).
nezgodno zavarovanje - kolektivno nezgodno zavarovanje - zavarovanje tretjega - pogodba v korist tretjega - upravičenec - soglasje zavarovanca za določitev upravičenca - delna ničnost - nepravilna izpolnitev sklenitelju zavarovanja
Kadar se nezgodno zavarovanje nanaša na življenje nekoga tretjega, ima ta položaj zavarovane osebe oziroma zavarovanca, saj je nastanek zavarovalnega primera odvisen od nezgodnih dogodkov v njegovem življenju (nezgodna smrt, invalidnost, začasna nesposobnost za delo). Kot tak je tretji subjekt zavarovalne pogodbe. V nasprotju z moralnimi načeli bi namreč bilo, če bi bil zgolj objekt zavarovanja in bi se lahko sklenitelj zavarovanja brez njegovega soglasja premoženjsko okoristil iz realizacije rizika v njegovi osebni integriteti. Zato gre v primeru, ko se nezgodno zavarovanje nanaša na življenje tretjega, že po naravi stvari za pogodbo v korist tretjega, in je tretji sam upravičenec iz zavarovalne pogodbe, za določitev drugega upravičenca pa je potrebno njegovo soglasje. Navedeno pomeni, da je določba zavarovalne pogodbe, ki brez tožnikovega soglasja kot upravičenca določa drugo toženko, nična, tožnik pa ima kot beneficiar iz pogodbe v korist tretjega neposredno pravico, da zahteva izpolnitev v svojem imenu.
V šestem odstavku 7. člena ZOZP je določen regresni limit, z navedbo zneska do katerega največ lahko zavarovalnica zahteva povračilo, ki je upoštevaje vsebino člena namenjen le končni prilagoditvi prisojene odškodnine na z zakonom predvideno raven in ne izračunavanju matematičnega izhodišča, od katerega je treba zmanjševati s strani zavarovalnice plačani znesek odškodnine v primerih ugotovitve deljene odgovornosti oškodovancev.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja nesreče - splošni zavarovalni pogoji - pravica do regresa iz zavarovalne pogodbe - subrogacija - odgovorna oseba - sozavarovanec
Ureditev iz 7. člena ZOZP velja tudi v primerih, ko zavarovalnica uveljavlja zahtevek zoper voznika - povzročitelja, ki je povzročil škodo z uporabo motornega vozila in ravnal v nasprotju z določbo 7. točke tretjega odstavka cit. člena (po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju). Ker omenjena - specialna - zakonska podlaga celovito ureja tovrstne situacije, tudi ni mogoče uporabiti določbe četrtega odstavka 963. člena OZ, po kateri ne preidejo zavarovančeve pravice na zavarovalnico tudi v primeru, če je škodo povzročil delavec pri zavarovancu, razen če je škoda povzročena namenoma.
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002463
ZPP člen 367a, 367a/1. Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg/99-12. Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg/04-12. Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg/07-1.
dopuščena revizija – zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovalno kritje - splošni zavarovalni pogoji – povrnitev škode zaradi vplivov dejavnosti zavarovanca
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti o pravnem vprašanju, ali je po dogovorjenih Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti (PG-odg/99-12, PG-odg/04-12 in PG-odg/07-1) podano zavarovalno kritje za škodo, ki je posledica dalj časa trajajočega vplivanja dejavnosti zavarovanca, čeprav ne gre za nenaden in presenetljiv ter od pogodbene stranke neodvisen dogodek (nesrečo)?
ZOZP člen 15. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - traktor – pojem motornega vozila - delovna funkcija motornega vozila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah že zavzelo stališče, da se obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti po ZOZP v prometu ne razširja na primere, ko določeno vozilo, ki opravlja prevozno in delovno funkcijo, opravlja le delovno funkcijo.
Namen tretjega odstavka 970. člena OZ je v varstvu interesov zavarovane osebe. Kadar zavarovana oseba ni zavarovalec, je v primeru smrti neprimerno oziroma nelogično, da bi o beneficiarjevi pravici odločal le zavarovalec. V konkretnem primeru tožnica uveljavlja svoje interese oziroma pravice iz naslova invalidnosti in, kot je že bilo poudarjeno, s svojimi navedbami izpodbija podlago svojega tožbenega zahtevka. Iz teh razlogov je pritrditi zaključku drugostopenjskega sodišča, da se za veljavnost pogodbe po polici št. 1 soglasje tožnice ne zahteva.
V skladu z 286. členom ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Nova dejstva in dokaze je na poznejših narokih za glavno obravnavo možno navajati in predlagati le, če jih stranka brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Prvi narok za glavno obravnavo je bil opravljen 5. 5. 2008 in je bil ne glede na procesni sklep sodišča tega dne zaključen, saj gre za kogentno določbo, ki je sodišče ne more izključiti. Toženi stranki je sodišče sicer dalo dodaten rok za izjavo o določenih dejstvih in predloženih dokaznih na prvem naroku, ki se je do tega tudi pravočasno izjavila, in sicer v vlogi z dne 15. 5. 2008.
Nezgodna zavarovanja OZ uvršča med osebna oziroma vsotna zavarovanja in jih ureja v 3. oddelku XXVI. poglavja. Za osebna zavarovanja je značilno, da se zavarovalnica zaveže izplačati vnaprej dogovorjeno vsoto, če nastopi dogodek, ki je v zavarovani pogodbi opredeljen kot zavarovalni primer. Zato zavarovalna pogodba osebnega zavarovanja ne vsebuje odškodninskega elementa in obveznost zavarovanja ni plačati znesek škode, temveč izplačati dogovorjeno zavarovalno vsoto. Obveznost zavarovalnice nastopi z nastankom poškodbe oziroma invalidnostjo upravičenca in ne z vzpostavitvijo odškodninskega razmerja. Bistvena je le vzročna zveza med nezgodo in nastalo posledico (invalidnostjo). Zato upravičencu ob nastopu zavarovalnega primera tudi ni treba dokazovati (vseh) elementov civilnega delikta.
Revizija je dopuščena glede vprašanja ali je zavarovalnica dolžna plačati odškodnino v višini seštevka zavarovalnih vsot po pogodbah o zavarovanju splošne civilne odgovornosti sklenjenih z občino in z izvajalko gospodarske javne službe.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 177. ZOZP člen 2, 15, 16. ZVCP člen 174.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost imetnika nevarne stvari - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - odgovornost države za delo upravnega organa – skrbnost dobrega strokovnjaka - objektivna odgovornost - motorno vozilo - dovoljenje za izvedbo športne prireditve - cestna dirka - poškodba gledalca na športni prireditvi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
V konkretnem primeru ni šlo za uresničitev tiste abstraktne nevarnosti, zaradi katere je v pravnem redu uveljavljena objektivna odgovornost za nevarno stvar ali nevarno dejavnost, saj vozilo ni bilo uporabljeno in ne namenjeno uporabi v (cestnem) prometu, temveč je bilo uporabljeno zgolj kot športni rekvizit pri izvajanju športne aktivnosti hitrostnega dirkanja na dirkališčih, izključenih iz cestnega prometa.
Standard skrbnosti upravnega organa v upravnem postopku se tiče vsebine konkretnega upravnega postopka, v obravnavani zadevi postopka izdaje dovoljenja za športno hitrostno prireditev. V tem postopku je moral upravni organ (sam ali s pomočjo policistov ali drugih strokovnjakov) presoditi izpolnjevanje pogojev po Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah in Zakonu o varnosti cestnega prometa. Njegova dolžnost ni bila preverjanje pravilnosti izgradnje ceste, zaščitne ograje ali drugih naprav ob cesti oziroma preverjati, ali je bilo ob njihovi izgradnji zadoščeno vsem zahtevanim standardom.
Po določbi četrtega odstavka 206. člena ZOR tedaj, ko ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na neki način med seboj povezane, pa ni mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno. V takem primeru gre za t. i. alternativno vzročnost, pri kateri ni treba, da bi bila dokazana vzročna zveza med ravnanjem vsakega posameznega potencialnega povzročitelja škode in nastalo škodo, pač pa zadošča, da je dokazano, da je ravnanje kateregakoli od več potencialnih povzročiteljev povzročilo škodo.