povrnitev škode - škodni sklad - neznani voznik neznanega vozila - ugotavljanje identitete voznika motornega vozila - skrbnost oškodovanca - skrbnost povprečnega človeka
Za presojo, da je prometno nesrečo in škodo povzročil voznik neznanega vozila v smislu prvega odstavka 39. člena ZOZP, ne zadostuje zgolj okoliščina, da je povzročitelj (oziroma njegovo vozilo) dejansko neznan(o), ampak je takšen sklep utemeljen samo v primeru, če je oškodovanec pri (neuspešnem) ugotavljanju njegove identitete ravnal skrbno, pri čemer se upoštevajo vse okoliščine konkretnega primera.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS0016535
OZ člen 131, 132, 180. ZOZP člen 15, 17.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – škoda, ki jo povzroči neposredni oškodovanec – pojem oškodovanca - posredni oškodovanec - aktivna legitimacija posrednih oškodovancev – odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca – izključitev odgovornosti
Odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca je po splošnih pravilih odškodninskega prava izključena.
Ker je neposredni oškodovanec postal posebno hud invalid zaradi poškodb, dobljenih v prometni nesreči, ki jo je kot voznik zavarovanega vozila povzročil sam, njegovi ženi pa odškodnina po drugem odstavku 180. člena OZ ne pripada, je treba preveriti še, ali je podlago njenemu zahtevku najti v ZOZP. Po presoji revizijskega sodišča ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0016481
Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 5. 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS člen 6, 6-1.
dopuščena revizija - odškodnina - obvezno zavarovanje v prometu - kraj škodnega dogodka - pasivna legitimacija Slovenskega odškodninskega združenja - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZOZP glede pasivne legitimacije tožene stranke?“
Sodišče Evropske unije je s sklepom C-541/11 z dne 17. 1. 2013 razsodilo, da je treba določbo 1. točke 6. člena Direktive 2000/26/ES razlagati tako, da lahko oškodovanec pod pogoji, navedenimi v tej določbi, zahteva povračilo škode od odškodninskega organa, da pa mora pred pravdo odškodninski zahtevek nasloviti na ta organ. Če odškodninski organ njegovemu zahtevku ne ugodi, lahko s tožbo od njega zahteva povrnitev škode.
S sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalnica prevzame obveznost povrniti škodo, ki nastane z nastopom zavarovalnega primera. Vendar pa zaradi tega ravnanje potencialnega oškodovanca, zavarovanca, ne sme postati brezbrižno oziroma manj skrbno, kot bi bilo, če zavarovalna pogodba ne bi bila sklenjena. Še vedno je zavarovanec dolžan storiti vse, da nastanek zavarovalnega primera prepreči, saj je on tisti, ki ima predmet zavarovanja pod nadzorom. Zato je v OZ v 950. členu uzakonjena dolžnost zavarovanca, da izvaja preventivne (po nastanku zavarovalnega primera pa tudi vse reševalne) ukrepe.
Z izgubo zavarovalnih pravic se praviloma izjalovi pogodbeni namen voznika v zvezi z zavarovanjem njegove avtomobilske odgovornosti. Zato je institut izgube zavarovalnih pravic uporaben le v izjemnih primerih voznikovega nedopustnega ravnanja, ki ima praviloma za posledico znatno povečanje rizika nastanka škode.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 922, 977. KZ člen 325, 325/1. Splošni pogoji nezgodnega zavarovanja oseb AUVB 95 člen 16, 16-5.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje - pogodbena izključitev nevarnosti - splošni pogoji zavarovanja - nezgoda pri poskusu ali storitvi kaznivega dejanja s strani zavarovanca - prometna nesreča – kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje
Sodišče je revizijo dopustilo glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno presodili, da je konkretna nezgoda izključena iz zavarovanja.
Predmet zavarovanja je odgovornost zavarovanca in obstoj te odgovornosti je predpostavka za dolžnost zavarovalnice, da oškodovancem povrne pravno relevantno škodo. Povrnitev izplačanega pa nato lahko uveljavlja od tistega zavarovanca, ki je odgovoren za nastanek škode.
Po 2. točki 1. člena Splošnih pogojev zavarovanec ni le lastnik vozila, kot meni revizija, pač pa tudi vsakdo, ki ima po njegovi (lastnikovi) volji opravka z vozilom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016381
OZ člen 929. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – izpolnitev obveznosti iz zavarovalne pogodbe - upravljanje večstanovanjske stavbe – pooblastila upravnika večstanovanjske stavbe – izplačilo zavarovalnine upravniku - soglasje etažnega lastnika – zavarovalnina za posamezne dele stavbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, kakšen je obseg pooblastila upravnika za sprejem izpolnitve plačila zavarovalnine.
Primarni pomen prostovoljnega zavarovanja odgovornosti je v varstvu zavarovanca pred (utemeljenimi) odškodninskimi zahtevki. Zato je v njegovi sferi izbira (višine) zavarovalne vsote in s tem presoja, v kolikšni meri se bo razbremenil zahtevkov oškodovancev.
Zaradi visoke inflacije je v 80-ih letih sodna praksa v skladu s takratno splošno poslovno politiko zavarovalnice sprejela stališče o valorizaciji zavarovalnih vsot tudi pri pogodbenem zavarovanju odgovornosti. Ker pa se je taka praksa oblikovala po nastanku zavarovalnega primera in potem, ko je tožena stranka tožniku že izplačala celotno zavarovalno vsoto, je bil s tem zavarovalni primer „rešen“ („zaključen“) in ni bilo razlogov in pravne podlage za njegovo (ponovno) obravnavanje („odpiranje“) po spremenjenih predpisih, sodni praksi ali stališčih.
STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016338
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 929, 92971. SZ-1 člen 48, 48/2, 50.
dopuščena revizija – izpolnitev obveznosti iz zavarovalne pogodbe - upravljanje večstanovanjske stavbe – pooblastila upravnika večstanovanjske stavbe – izplačilo zavarovalnine upravniku - soglasje etažnega lastnika – zavarovalnina za posamezne dele stavbe
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pooblastila upravnika za sprejem izpolnitve zavarovalnine.
ZOR člen 196. ZOZP (1994) člen 19, 19/1, 19/3. ZDavP-2 člen 397, 397/1-6.
premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - renta – valorizacija rente – metoda valorizacije rente – ugovor doseženega limita zavarovalne vsote – akontacija dohodnine – dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je izbira metode valorizacije materialnopravno vprašanje, zato z ugovorom o uporabi metode valorizacije tožnik ne more biti prekludiran.
Ni utemeljen očitek tožnika, da bi sodišči morali rento valorizirati upoštevajoč rast plač. Rentni zahtevki se namreč ne valorizirajo avtomatično glede na porast življenjskih stroškov, tako kot na primer zakonite preživnine. Renta nima narave preživninske, pač pa naravo odškodninske obveznosti. Res je, da 196. člen ZOR določa, da sodišče lahko na zahtevo oškodovanca za naprej poveča rento, lahko pa jo na zahtevo oškodovalca zmanjša ali odpravi, če se znatneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe. Tožniku torej ni mogoče odreči možnosti, da v primeru dolgotrajne pravde enako utemelji povečanje rente, kot bi jo lahko po 196. členu ZOR. Vendar pa mora pri novi odmeri rente sodišče upoštevati vse okoliščine nikakor pa ne opraviti le valorizacije, za kar se zavzema tožnik.
Obveznost zavarovalnice nastane s trenutkom povzročitve škode in oškodovanec zaradi spremembe predpisa o višini limita po škodnem dogodku od zavarovalnice ne more dobiti več, kot je določeno z zavarovalno pogodbo in predpisom, ki sta veljala v času škodnega dogodka. Sodišči prve in druge stopnje bi torej morali uporabiti določbo o valorizaciji neizkoriščenega dela zavarovalne vsote, ki je veljala ob škodnem dogodku, torej tretji odstavek 19. člena ZOZP/1994.
Če plačnik plača akontacijo dohodnine, to torej stori v korist davčnega zavezanca, zato ni videti utemeljenega razloga, da se plačilo akontacije ne bi štelo kot delna izpolnitev pogodbene obveznosti in da se pri odločanju o ugovoru, da je limit že dosežen, ne bi upoštevala vsota izplačila upniku in akontacije dohodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS4002276
OZ člen 2, 3, 921, 924. ZJN-1 člen 54, 54/1, 76. Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo člen 1. ZGO-1 člen 33. ZPP člen 360, 360/1.
Izročitev police z dogovorjeno vsebino v 921. členu OZ res ni izrecno določena kot obveznost zavarovalnice, vsekakor pa dogovor o takšni obveznosti ni prepovedan in je v nedvomnem interesu zavarovanca (drugi odstavek 924. člena OZ).
Tako kot v postopku oddaje javnega naročila računska napaka sama po sebi ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev ponudbe, ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev ponudbe tudi očitna pisna napaka. Na obstoj očitne pisne napake je med drugim mogoče sklepati na podlagi vsebine celotne dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila.
ZOR člen 103, 143, 143/1, 143/2, 954, 954/1, 954/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje ŽZ-95/1 člen 12, 12/3, 12/4.
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja (ne)obstoja ničnosti določb tretjega in četrtega odstavka 12. člena toženkinih splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje ŽZ-95/1.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016206
ZTSPOZ. ZOR člen 200. ZPP člen 112, 112/2, 367, 367/1, 371, 371/2, 372.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – ugovor omejene zavarovalne vsote – kritje običajne škode – namen obveznega zavarovanja – povrnitev nepremoženjske škode – pravična odškodnina – revizija – rok za vložitev revizije – pravočasnost revizije – vloga, poslana priporočeno po pošti – obseg revizijskega preizkusa – obrazloženost revizije – navajanje dejstev in dokazov – pravočasno navajanje dejstev in dokazov – nova dejstva in dokazi – prekluzija – revizijska novota
Revizijsko sodišče je v več zadevah poudarilo dva namene obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti po ZTSPOZ, ki sta lahko dosežena le, če so z zavarovanjem krite vse škode, ki jih je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - zastaranje terjatev poslovno nesposobnih oseb - fizična oseba - pravna oseba
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe drugega odstavka 362. člena OZ o tem, da se ta določba ne uporablja za tek zastaranja poslovno nesposobnih pravnih oseb.
ZOZP člen 1a, 1a-8, 42č, 42j. Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 4. ZS člen 113a, 113a/6. Pogodba o delovanju Evropske unije (PEU) člen 267, 267/1.
povrnitev škode – škoda iz prometne nesreče v tujini – odgovornostna zavarovalnica – pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju – predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka – predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije (SES) – dopuščena revizija
Ključna za odločitev v zadevi je ugotovitev, ali je tožnik pred pravdo na toženo stranko naslovil odškodninski zahtevek. Sodišče Evropske unije je namreč pojasnilo, da je tožena stranka lahko pasivno legitimirana v pravdi. Tožbeni zahtevek bi bilo tako v konkretnem primeru (glede na izpolnjenost ostalih pogojev) mogoče zavrniti le na podlagi ugotovitve, da tožnik predpravdnega zahtevka na toženo stranko ni vložil.
revizija – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - bistvene kršitve določb pravdnega postopka – opredelitev bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Pavšalno uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne zadošča za utemeljenost revizije, izpodbijanje dejanskega stanja z navideznim uveljavljanjem bistvenih kršitev pa ni dovoljeno.
dovoljena revizija - vrednost spornega predmeta - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - plačilo po odločbi o izravnavi - namenska razlaga - naknadna izravnava za obračun stroškov - neenako obravnavanje zavarovancev
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je v javnem interesu, se izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zavarovanja in skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb po tem zakonu. Ta namen pa se uresničuje tako, da zaradi varovanja interesov zavarovancev država s tem zakonom zagotavlja enako obravnavo zavarovancev ne glede na starost, spol in zdravstveno zavarovanje in da so vse zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dolžne po določbah tega zakona vključiti v izravnalno shemo dopolnilnega zavarovanja.