Ob ugotovitvi, da se je tožnik namenoma poškodoval, ni podana zatrjevana zmotna uporaba določbe 920. člena ZOR, ki določa, da zavarovalnica ni zavezana, če je sklenitelj zavarovanja, zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro.
ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015415
ZPP člen 11, 11/1, 14. ZOZP člen 7, 7/2. ZOR člen 177, 177/3, 193, 939.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regres zavarovalnice – ugovori regresnega zavezanca – identično dejansko stanje
V regresnem sporu zavarovalnica dokazuje svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo – da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino - in dejstvo (ravnanje), ki po splošnih pogojih pomeni (zavarovančevo) kršitev te pogodbe; glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca – toženec se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo ali (in) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo (nastanek škode).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS0015242
ZPP člen 165, 165/3, 370, 370/3, 380, 380/2. OZ člen 357, 357/2, 1060. ZOR člen 177, 177/2, 177/3, 178, 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 377, 380, 380/5. ZOZP člen 38, 39.
povrnitev škode – odškodnina - prometna nesreča, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila – odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - zastaranje odškodninskega zahtevka – zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka
Po prvem odstavku 376. člena ZOR odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. V zvezi s to določbo revizijsko sodišče poudarja, da besedne zveze „odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je napravil“ v primerih, ko škodo povzroči voznik neznanega motornega vozila, ni mogoče razlagati dobesedno. Ravno zato, ker povzročitelj ni znan, je v ZOZP vzpostavljena obveznost Slovenskega zavarovalnega združenja. Za razliko od nekaterih drugih škodnih primerov, ko oškodovanec niti ob škodnem dogodku niti kasneje ne izve za povzročitelja, posledično pa tudi ne za tistega, ki odgovarja namesto njega (odgovornostna zavarovalnica), je situacija pri nastanku škode v prometni nesreči, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila, drugačna. Že s povzročitvijo take prometne nesreče je namreč znan tisti, ki je namesto neznanega povzročitelja zavezan oškodovancu poplačati škodo. Ta obveznost Slovenskega zavarovalnega združenja je določena v zakonu, zato se na njeno nepoznavanje oškodovanec ne more sklicevati. Oškodovanec ima že od nastanka prometne nesreče dalje pravico terjati izpolnitev svoje odškodninske terjatve od Slovenskega zavarovalnega združenja (prvi odstavek 361. člena ZOR). Takrat začne teči triletni subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 376. člen ZOR, razen če je oškodovanec za škodo oziroma njen obseg izvedel kasneje.
Sankcija za neplačilo zavarovalne premije po OZ pa ni več (avtomatično, ex lege) prenehanje zavarovalne pogodbe, temveč le prenehanje zavarovalničine obveznosti, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino. Zavarovalna pogodba še vedno velja in se (lahko) s poznejšim plačilom zapadle premije (skupaj z zamudnimi obrestmi) zavarovalno kritje ponovno vzpostavi, lahko pa zavarovalnica v primeru neplačila premije od zavarovalne pogodbe odstopi.
ZPP člen 41, 41/2, 87, 87/3, 87/4, 90, 90/1, 90/2, 98, 98/2, 165, 165/3, 165/4, 233, 339, 339/1, 339/2, 339/2-11, 367, 367/2, 371, 374, 374/2, 377, 379, 379/3, 380, 380/2. OZ člen 206. ZOZP člen 34, 34/1, 36, 39.
zastopanje tožene stranke pred sodiščem – zavarovalnica kot pooblaščenka – naknadna odobritev procesnih dejanj – pooblastilo za zastopanje - prometna nesreča, ki jo povzroči neznano motorno vozilo – povprečna skrbnost oškodovanca - ugotavljanju istovetnosti motornega vozila, vpletenega v prometno nesrečo – zmotna uporaba materialnega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
36. člen ZOZP ne omogoča pravni osebi - zavarovalnici, da zastopa toženca v pravdnem postopku. Te nepravilnosti v nadaljnjem postopku ni mogoče več popraviti.
Strankina odobritev procesnih dejanj, ki jih je v njenem imenu opravila oseba brez pooblastila, učinkuje za nazaj.
Revizijsko sodišče sprejema stališče, da je mogoče zaključiti, da je nezgodo povzročil voznik „neznanega vozila“ le, če oškodovanec istovetnosti vozila ni mogel ugotoviti s povprečno skrbnostjo, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera – med njimi so zlasti poškodbe, ki jih je ta v nesreči utrpel. Ne le poškodbe, zaradi katerih postane oškodovanec nerazsoden (nezavesten), nemobilen ali nesposoben komunikacije, ampak tudi poškodbe, ki oškodovancu povzročijo znatne bolečine in zato zahtevajo čim hitrejšo zdravniško oskrbo, lahko opravičijo takojšen odhod oškodovanca s kraja nezgode in posledično opustitev ukrepov za ugotavljanje istovetnosti povzročitelja.
Obveznost tožeče stranke glede obveščanja, odobritve ali soglasja za sklenitev izvensodne poravnave z oškodovancem izhaja iz Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-97 (v nadaljevanju AO-97). Iz drugega odstavka 5. člena AO-97 izhaja tudi, da je zavarovalnica dolžna preučiti odškodninske zahtevke in poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi in pretiranimi odškodninskimi zahtevki. Iz vsebine teh določil izhaja, da je zavarovalnica (tožeča stranka) dolžna sodelovati z zavarovancem (s toženo stranko), sicer zavarovancu odškodninsko odgovarja in ta ohranja vse ugovore, ki bi jih imel proti oškodovancu.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - AO plus zavarovanje – splošni zavarovalni pogoji - prometna nesreča – uporaba motornega vozila v prometu – upravičenec do odškodnine
Po Splošnih pogojih AO-plus zavarovanja je upravičenec do odškodnine oseba, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. To pomeni, da je za nastop zavarovalnega primera treba presoditi, ali se je zgodila prometna nesreča (ne pa ali je do škodnega dogodka prišlo v zvezi z uporabo vozila).
Ker vozilo v tem primeru ni bilo uporabljeno v prometu, pač pa na dvorišču (zasebni površini), obravnavanega dogodka ni bilo mogoče šteti za prometno nesrečo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015099
Splošni zavarovalni pogoji NE-94. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
zavarovalna pogodba – splošni zavarovalni pogoji – razlaga zavarovalne police in splošnih zavarovalnih pogojev – življenjsko in nezgodno zavarovanje – delna invalidnost – višina zavarovalne vsote - dopuščena revizija
Predlogu tožeče stranke se ugodi in se revizija dopusti glede pravnih vprašanj:
ali je na podlagi police št... in Splošnih pogojev Zavarovalnice ... NE-94 ob nastopu 50 % invalidnosti zavarovalnica dolžna plačati zavarovancu celotno dogovorjeno zavarovalno vsoto za invalidnosti do vključno 50 %, torej v konkretnem primeru 18.168,21 EUR, ali le polovico zavarovalne vsote oziroma znesek 9.084,15 EUR in
ali na podlagi istih splošnih pogojev tožnici pri pogodbeno dogovorjeni invalidnosti do vključno 50 % v znesku 18.168,21 EUR pripada ustrezni del zavarovalne vsote za vsak odstotek invalidnosti v znesku 363,36 EUR ali v znesku 181,68 EUR.
premoženjsko zavarovanje – izguba zavarovalnega kritja – zavarovalna pogodba - zavarovalna polica – sprememba zavarovalne pogodbe – izdaja nove zavarovalne police – plačilo premije – zamuda s plačilom premije
Samo zato, ker je polica tudi legitimacijski papir, je uveljavljena praksa, da se morebitne spremembe zavarovalne pogodbe dogovarjajo z izdajo nove police, praviloma z novo številko, ki predstavlja „čistopis“ prvotne pogodbe z upoštevanjem sprememb oziroma dopolnitev. V času škodnega dogodka ni obstajala obveznost tožene stranke, da izplača odškodnino. Tožena stranka je tožeči stranki vročila priporočeno pismo z obvestilom o zapadlosti premije, ta pa je premijo plačala po nastanku škodnega dogodka, zato je zavarovalnica, upoštevaje določbo tretjega ostavka 937. člena OZ, utemeljeno odklonila plačilo odškodnine. Tožnik je s plačilom premije v enem letu od njene zapadlosti sicer obdržal pogodbo v veljavi, vendar s tem ni mogel za nazaj vzpostaviti zavarovalnega kritja. Drugačna razlaga določbe petega odstavka 937. člena OZ bi bila v očitnem nasprotju z aleatorno naravo zavarovalne pogodbe.
zavarovalni nadzor – odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja – samostojno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja – pravica do izjave – ponavljajoče se kršitve – onemogočanje pregleda poslovanja – prepoved retroaktivnosti – vročanje po elektronski poti – nova dejstva in novi dokazi – zahteva za pregled poslovanja – kršitev obveznosti poročanja – pravna kvalifikacija – neizpolnitev odredbe – odprava kršitev – stroški postopka pred Agencijo – zavrnitev dokaznega predloga
Pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornega postopka je v postopku za odvzem dovoljenja kot posebnem upravnem postopku urejena na poseben način. Subjektu nadzora je v postopku za odvzem dovoljenja spoštovanje pravice do izjave oziroma načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka, ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (318. člen ZZavar). Agencija lahko šele nato izda odločbo o odvzemu dovoljenja, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora (drugi odstavek 319. člena ZZavar). Prav tako se mora Agencija v odločbi o odvzemu dovoljenja opredeliti do vseh tistih navedb iz izjave o razlogih za odvzem dovoljenja, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena.
ZZavar ni mogoče razlagati tako, da bi bila ponavljajoča kršitev podana zgolj takrat, ko bi bila istovrstna kršitev ugotovljena v (vsaj) dveh ločenih pregledih poslovanja določene zavarovalno zastopniške družbe znotraj časovnega obdobja dveh let oziroma ko bi bila prva kršitev ugotovljena s pravnomočno odločbo tožene stranke.
Sprememba pravne opredelitve razloga za odvzem dovoljenja opravljanja dejavnosti zaradi kršitve obveznosti poročanja je dopustna, ker je ukrep nadzora še vedno izrečen zaradi dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je tožena stranka izdala odločbo o začetku postopka.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska – škoda, ki nastane v času najema vozila – zavarovalno kritje – splošni zavarovalni pogoji – kaznivo dejanje zatajitve – protipravnost odtujitve vozila
Iz splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska ne izhaja, da mora za to, da bi bilo zavarovanje izključeno, škoda nastati s kaznivim dejanjem zatajitve. Za izključitev iz zavarovanja zadostuje, da si nekdo protipravno prilasti vozilo, ki mu je bilo zaupano v najem. Pri tem ni treba presojati, ali gre za kaznivo dejanje zatajitve.
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-95 člen 26, 26/1-4. ZPP člen 370, 370/3. OZ člen 921.
zavarovanje avtomobilskega kaska – splošni zavarovalni pogoji - pravica odkloniti izplačilo zavarovalnine – zavarovalniška goljufija – domnevna tatvina vozila – predložitev izročenih ključev vozila ob prijavi zavarovalnega primera
Pravilno je materialnopravno stališče drugostopenjskega sodišča, da določbe splošnih pogojev AK-95, ki ob (domnevni) tatvini avtomobila toženko upravičuje k neizplačilu zavarovalnine, ne gre razlagati kot absolutno, neovrgljivo domnevo nenastanka zavarovalnega primera, pač pa kot izpodbojno varovalko, dogovorjeno v korist zavarovalnice, zaradi katere je tožnik iz razlogov na njegovi strani v procesu dokazovanja obstoja zavarovalnega primera postavljen v bistveno slabši položaj, kot če bi ravnal tako, kot predvidevajo splošni pogoji.
Posledica odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja je takojšen izpad dohodkov iz tega naslova ter izguba dela za večje število zaposlenih in zunanjih sodelavcev, v nadaljevanju pa tudi verjetno prenehanje obstoja tožeče stranke. Gre namreč za posledice, ki so dokončne in jih tudi v primeru uspeha tožeče stranke v upravnem sporu ne bi bilo mogoče odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0015083
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 380, 380/2. OZ člen 3, 4, 5, 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39/4, 86, 86/1, 1050, 1050/1, 1054, 1054/2, 1059.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - ničnost - zavrženje revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - načelo vestnosti in poštenja - poravnava - ravnanje v nasprotju z moralo - nedopustna kavza - pravna narava dogovora med zavarovancem in zavarovalnico - pravna podlaga dogovora - odpoved pravici do višje odškodnine - načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - omejitev pogodbene svobode
Ob ugotovitvi, da sklenjeni dogovor z dne 9. 1. 2002 nima podlage (kavze), ki pritiče pogodbi o poravnavi, v okviru domneve iz tretjega odstavka 39. člena OZ ni mogoče domnevati obstoja kakršnekoli druge pogodbene podlage (npr. darilne).
Upoštevaje vsebino sklenjenega dogovora revizijsko sodišče zaključuje, da je bil pogodbeni razlog za sklenitev spornega dogovora izključno obvarovanje pravnega položaja prve toženke. Z njim se tožnik ne le odpoveduje višji odškodnini od dogovorjene, ampak se hkrati zavezuje vrniti dogovorjeni znesek odškodnine, če bi se kasneje na kakršenkoli način izkazalo, da ni podana odgovornost zavarovanca prve toženke. Ob tem, ko sporni dogovor tožniku odvzema pravico do uveljavljanja drugačnega obsega odgovornosti od dogovorjenega, toženki v tem smislu pušča odprto pot. Upoštevanje navedenega dogovora bi privedlo do izigranja tožnika kot šibkejše stranke pogodbenega razmerja.
Na ničnost mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (92. člen OZ), zato tudi ni pomembno, ali se je tožnik nanjo izrecno skliceval. Zadostuje, da so bile zatrjevane in ugotovljene tiste dejanske okoliščine, ki omogočajo ugotovitev ničnosti.
Nižji sodišči sta pravilno razlagali jasna določila zavarovalne pogodbe v povezavi s splošnimi pogoji, da določena zavarovalna vsota v višini 500.000 ATS za trajno invalidnost do vključno 50 odstotkov pomeni največji znesek, do katerega zavarovalnica jamči in da je zavarovalnica v primeru nezgode dolžna izplačati odstotek zavarovalne vsote za invalidnost, ki ustreza odstotku delne invalidnosti, če je zavarovanec postal delni invalid.
zavarovanje avtomobilskega kaska – splošni zavarovalni pogoji – sprememba zavarovalnih pogojev med zavarovalno dobo – zavarovalno kritje – zavarovalno območje - razlaga pogodbenih določil
Dejstvo, da so se znotraj zavarovalnega obdobja spremenili pogoji v korist tožnika tako, da je bilo zavarovalno kritje podano tudi za Črno Goro, ne vpliva na konkretno razmerje.
ZZavr člen 280, 294, 294/2, 266, 266/2. ZUP člen 35, 37, 39.
zavarovalni nadzor – izločitev uradne oseb – odklonitveni razlogi – neuspešno potegovanje za zaposlitev – dvom v objektivno ravnanje
Po presoji Vrhovnega sodišča samo dejstvo, da se je uradna oseba v preteklosti (in to 3-4 leta pred tem postopkom nadzora) dvakrat neuspešno potegovala za zaposlitev pri hčerinski družbi tožeče stranke, še ne pomeni, da je podan odklonitveni razlog.
Tudi domnevne kršitve uradne osebe oziroma nestrinjanje tožeče stranke z vodenjem in ravnanjem v tem postopku same po sebi ne pomenijo dvoma v objektivnost njenega ravnanja. Kršitve še niso dokaz, da gre za pristranskost oziroma da obstaja dvom v nepristranskost, prav tako niso nujni pogoj za ugotavljanje pristranskosti.
Institut izključitve uradne osebe je namenjen temu, da se zaradi pravilnosti in zakonitosti postopka oziroma izdaje odločbe uradna oseba ob podanem dvomu v njeno nepristranskost čim prej izloči, ne pa da se čaka na ravnanje te osebe v konkretnem postopku in se šele na podlagi (ne)uspeha v postopku stranka odloča, ali bo vložila zahtevo za izločitev ali ne.
zavarovalna pogodba - otrok - splošni zavarovalni pogoji - nezgodno zavarovanje - pojem skupnega gospodinjstva - skupno življenje družinskih članov - družinsko zavarovanje
Tipičen interes pri nezgodnem zavarovanju v korist družinskih članov je v zagotavljanju njihove dodatne ekonomske varnosti. Ob takem izhodišču pojma skupnega gospodinjstva ni mogoče pogojevati s skupnim življenjem v ožjem smislu, kot ga na primer pojmuje družinsko pravo, ampak je bistveno, da med skleniteljem zavarovanja in zavarovano osebo - otrokom do dopolnjenih 15 let - obstaja razmerje s pravicami in dolžnostmi, ki sestavljajo roditeljsko pravico.