Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-2001 člen 15, 15/5.
življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem - razlaga splošnih pogojev – invalidnost – tabela invalidnosti ocena stopnje invalidnosti
Materialnopravno pravilna je revidentova interpretacija petega odstavka 15. člena splošnih pogojev, da se omejena gibljivost sklepov prične ocenjevati šele, ko zavrta gibljivost posameznega sklepa odstopa več kot 20 %, pri čemer pa to ne pomeni, da se invalidnost ocenjuje šele od te točke naprej. V drugem stavku petega odstavka 15. člena splošnih pogojev je namreč jasno določeno, da se stopnja tožnikove invalidnosti ocenjuje glede na normalno gibljivost posameznega sklepa. To pomeni, da je treba pri oceni tožnikove stopnje invalidnosti upoštevati celotno zavrtost gibljivosti posameznega sklepa (ne pa zgolj zavrtost nad 20%).
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014633
OZ člen 921.
revizija – razlogi za revizijo – obrazložitev revizije – povzemanje pritožbenih navedb v reviziji – povrnitev škode – zavarovanje pred odgovornostjo – nesreča pri delu – splošni zavarovalni pogoji – izključitev zavarovalnega kritja – škoda po samovoznem delovnem stroju – viličar
Samo prepis pritožbenih trditev v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha v revizijskem postopku. Revizija je izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi, zato je treba z njo izpodbijati predvsem razloge te sodbe.
Viličar je samovozni delovni stroj, ki je tožnika poškodoval v obratovanju. Določilo splošnih pogojev je jasno in se razlaga tako kot se glasi.
OZ člen 154, 154/4, 922, 922/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - obstoj zavarovalnega primera – zadostnost trditvene – fingirana prometna nesreča – odškodnina za sopotnika
Revizija je bila dopuščena o vprašanju obstoja zavarovalnega primera in ne)zadostnosti trditvene podlage toženke v zvezi z ugovorom fingirane prometne nesreče.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOZP člen 15.
dopuščena revizija – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obseg zavarovalnega kritja – škoda kot posledica uporabe traktorja – pojem uporabe vozila
Revizija se dopusti glede vprašanja ali obravnavana uporaba traktorja predstavlja uporabo vozila v smislu 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – dokazno breme
Realizacija rizika pri obveznem avtomobilskem zavarovanju pomeni, da je lastnik vozila (oziroma oseba, ki po njegovi volji uporablja vozilo) odgovoren za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari, ki je bila z uporabo vozila povzročena tretjim osebam.
Trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera je na tožniku, tožena stranka pa s trditvijo, da ni nastal zavarovalni primer, uveljavlja ugovor nenastale pravice. Zato mora tožnik dokazati, da je škoda nastala v pogojih, ki pomenijo realizacijo rizika, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje. Ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevan dogodek in s tem zatrjevan zavarovalni primer.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera - vzročna zveza – prirejena prometna nesreča
Ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevan dogodek in s tem zatrjevan zavarovalni primer.
Dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP preneha veljati takoj, ko stranka določeno dejstvo v javni listini izpodbija, kar pa seveda nikakor ne vpliva na samo dokazno vrednost sporne listine v primerjavi z dokazno vrednostjo ostalih dokazov.
dopuščena revizija - podzavarovanje – vrednost zavarovane stvari
Ali je bila s postopanjem Višjega sodišča v Ljubljani, v okoliščinah konkretnega primera, toženi stranki dana možnost obravnavanja pred sodiščem (pravica do izjave) glede ugotavljanja časovnega trenutka, po katerem se presoja vrednost zavarovane stvari pri podzavarovanju?
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pogodbeno zavarovanje odgovornosti – odškodnina - pretrganje zastaranja
Ker sta podlagi, na katerih je tožnik temeljil zahtevek za plačilo denarnega zneska, različni, z vložitvijo prvega (odškodninskega) zahtevka ni bilo pretrgano zastaranje za uveljavitev drugega (na pogodbi temelječega) zahtevka.
letalsko zavarovanje – zavarovanje odgovornosti – škoda povzročena tretjim na zemlji – pojem tretje osebe – nastanek zavarovalnega primera – zavarovalno kritje
Ker namen prvega odstavka 30. člena ZOZP ni bilo zavarovanje rizika za škodo, ki jo zračno plovilo v zraku povzroči drugemu plovilu, pa čeprav končna škodna posledica nastane na tleh, ta škoda ni krita z zavarovanjem.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – dolžnost zavarovalnice izplačati odškodnino – povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - trditveno breme – dokazno breme
Če nastane dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje (922. člen OZ), v pogojih iz 944. člena OZ, zavarovalnica ni zavezana za dajatve iz zavarovalne pogodbe, takšno izključitev odgovornosti pa zavarovalnica lahko uveljavlja z ugovorom zoper tistega, ki je v takšnih pogojih povzročil zavarovalni primer, torej tudi zoper oškodovanca kot upravičenca po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti.
Tožnik, kljub temu da v času škodnega dogodka (še) ni bil pravni lastnik vozila, nosi vse tipične rizike lastnika, tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari. V pogodbi o leasingu je namreč dogovorjeno, da bo predmet leasinga po plačilu vseh obrokov pripadel leasingojemalcu, prav tako je na leasingojemalcu breme vseh obveznosti, ki se tičejo uporabe. Nenazadnje iz pogodbe o leasingu izhaja, da v primeru uničenja ali poškodovanja predmeta leasinga, dolžnost plačila vseh obveznosti leasingojemalca ne preneha in je zato materialni interes, da zavarovalni primer (škoda) ne nastane, na leasingojemalcu. Odločitev nižjih sodišč, da je tožnik aktivno legitimiran in upravičen do povrnitve materialne škode na podlagi zavarovalne pogodbe, je tako pravilna.
Revizija se dopusti glede razlage določbe 3. b točke prvega odstavka 3. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO-95/1) tožeče stranke.
bistvene kršitve določb pravdnega postopka – dokazna vrednost listin, predloženih s strani ene stranke – regres zavarovalnice ugotovitev višine odškodnine – cenitev – načelo kontradiktornosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče ugotovilo višino škode na podlagi listin, ki jih je predložila tožnica, kljub temu, da je toženka trdila, da ni sodelovala pri cenitvi, da njej niti njenemu izvedencu ni bil v začetni fazi omogočen ogled vozila in je predlagala postavitev izvedenca ustrezne cestno prometne stroke, ki bi ugotovil višino škode na vozilu.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4001755
OZ člen 922, 922/3.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - ničnost zavarovalne pogodbe - čas nastanka zavarovalnega primera - védenje pravne osebe - pozitivno védenje za nastanek zavarovalnega primera - alter ego doktrina - retroaktivno zavarovanje
Za presojo
pozitivnega
védenja pravne osebe o nastanku zavarovalnega primera je potrebno upoštevati, da gre za gospodarsko družbo.
Izhodišče za iskanje odgovora na vprašanje, kdaj lahko védenje fizičnih oseb, ki delujejo za gospodarsko družbo, pripišemo védenju gospodarske družbe, je
alter ego
doktrina. V pojem
alter ega
gospodarske družbe sodijo v prvi vrsti osebe, ki jih kot take opredeljuje statusno pravo gospodarskih družb. To so osebe, ki v družbi opravljajo vsakodnevno poslovodno funkcijo.
Njihovo védenje se vedno šteje kot védenje gospodarske družbe. Zaradi obsežnosti poslovodenja, predvsem v srednjih in večjih gospodarskih družbah, pa so pristojnosti poslovodstva pogosto delegirane osebam izven najožje poslovodne strukture. Takšna delegacija pristojnosti je neizogibno pospremljena z ustvarjanjem različnih ravni védenja
pri osebah, ki delujejo za gospodarsko družbo: (poenostavljeno) kolikor se obseg
informacij poslovodstva na eni strani zmanjšuje, se na drugi strani povečuje pri osebah, ki opravljajo delegirane pristojnosti, ker je sestavni del opravljanja le-teh zbiranje najrazličnejših informacij. Vendar, delegacija pristojnosti v načelu ne sme pomeniti orodja za zmanjševanje odgovornosti gospodarske družbe v smislu zanašanja, da te odgovornosti ni, ker poslovodstvu in s tem gospodarski družbi določena informacija ni znana in je zato ni dolžna upoštevati. Gospodarska družba zaradi značilnosti svoje formalne strukture ne sme postati sredstvo za izogibanje odgovornosti za ravnanje oseb iz njenega personalnega substrata, ki lahko škodi tretjim. Zato se védenje gospodarske družbe ne omejuje zgolj na védenje poslovodstva, temveč se lahko razširi tudi na osebe, ki so v hierarhiji formalne strukture gospodarske družbe nižje, to je izven kroga poslovodstva, če te osebe izvršujejo dodeljene pristojnosti samostojno, brez naknadne obveznosti potrditve s strani nadrejenih.
Doktrina
alter ego
pa ne izključuje pomena védenja posameznikov
znotraj
gospodarske družbe, katerih delegirano delovno področje je med drugim povezano tudi s sklepanjem zavarovalnih pogodb, ki so potrebne za realizacijo določenega posla oziroma poslovnega razmerja, četudi te niso zadolžene za samo sklenitev zavarovalne pogodbe. Njihovo védenje, če gre za retroaktivno zavarovanje, bo mogoče pripisati gospodarski družbi, (1) če vedo za nastanek določenega dogodka in (2) da nastali dogodek sodi v okvir določene zavarovalne pogodbe, ki naj se sklene v okviru izvrševanja obveznosti po pogodbi, katere sklepanje jim je bilo delegirano s strani poslovodstva.
Dopustitev revizije glede vprašanja, ali se v primeru nezgodnega zavarovanja tretjega lahko zavarovalna vsota izplača upravičencu brez soglasja tretjega ali pa je potrebna njegova privolitev v smislu prvega odstavka 905. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.