zavarovanje avtomobilskega kaska – splošni zavarovalni pogoji – sprememba zavarovalnih pogojev med zavarovalno dobo – zavarovalno kritje – zavarovalno območje - razlaga pogodbenih določil
Dejstvo, da so se znotraj zavarovalnega obdobja spremenili pogoji v korist tožnika tako, da je bilo zavarovalno kritje podano tudi za Črno Goro, ne vpliva na konkretno razmerje.
ZZavr člen 280, 294, 294/2, 266, 266/2. ZUP člen 35, 37, 39.
zavarovalni nadzor – izločitev uradne oseb – odklonitveni razlogi – neuspešno potegovanje za zaposlitev – dvom v objektivno ravnanje
Po presoji Vrhovnega sodišča samo dejstvo, da se je uradna oseba v preteklosti (in to 3-4 leta pred tem postopkom nadzora) dvakrat neuspešno potegovala za zaposlitev pri hčerinski družbi tožeče stranke, še ne pomeni, da je podan odklonitveni razlog.
Tudi domnevne kršitve uradne osebe oziroma nestrinjanje tožeče stranke z vodenjem in ravnanjem v tem postopku same po sebi ne pomenijo dvoma v objektivnost njenega ravnanja. Kršitve še niso dokaz, da gre za pristranskost oziroma da obstaja dvom v nepristranskost, prav tako niso nujni pogoj za ugotavljanje pristranskosti.
Institut izključitve uradne osebe je namenjen temu, da se zaradi pravilnosti in zakonitosti postopka oziroma izdaje odločbe uradna oseba ob podanem dvomu v njeno nepristranskost čim prej izloči, ne pa da se čaka na ravnanje te osebe v konkretnem postopku in se šele na podlagi (ne)uspeha v postopku stranka odloča, ali bo vložila zahtevo za izločitev ali ne.
zavarovalna pogodba - otrok - splošni zavarovalni pogoji - nezgodno zavarovanje - pojem skupnega gospodinjstva - skupno življenje družinskih članov - družinsko zavarovanje
Tipičen interes pri nezgodnem zavarovanju v korist družinskih članov je v zagotavljanju njihove dodatne ekonomske varnosti. Ob takem izhodišču pojma skupnega gospodinjstva ni mogoče pogojevati s skupnim življenjem v ožjem smislu, kot ga na primer pojmuje družinsko pravo, ampak je bistveno, da med skleniteljem zavarovanja in zavarovano osebo - otrokom do dopolnjenih 15 let - obstaja razmerje s pravicami in dolžnostmi, ki sestavljajo roditeljsko pravico.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-2001 člen 15, 15/5.
življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem - razlaga splošnih pogojev – invalidnost – tabela invalidnosti ocena stopnje invalidnosti
Materialnopravno pravilna je revidentova interpretacija petega odstavka 15. člena splošnih pogojev, da se omejena gibljivost sklepov prične ocenjevati šele, ko zavrta gibljivost posameznega sklepa odstopa več kot 20 %, pri čemer pa to ne pomeni, da se invalidnost ocenjuje šele od te točke naprej. V drugem stavku petega odstavka 15. člena splošnih pogojev je namreč jasno določeno, da se stopnja tožnikove invalidnosti ocenjuje glede na normalno gibljivost posameznega sklepa. To pomeni, da je treba pri oceni tožnikove stopnje invalidnosti upoštevati celotno zavrtost gibljivosti posameznega sklepa (ne pa zgolj zavrtost nad 20%).
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014633
OZ člen 921.
revizija – razlogi za revizijo – obrazložitev revizije – povzemanje pritožbenih navedb v reviziji – povrnitev škode – zavarovanje pred odgovornostjo – nesreča pri delu – splošni zavarovalni pogoji – izključitev zavarovalnega kritja – škoda po samovoznem delovnem stroju – viličar
Samo prepis pritožbenih trditev v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha v revizijskem postopku. Revizija je izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi, zato je treba z njo izpodbijati predvsem razloge te sodbe.
Viličar je samovozni delovni stroj, ki je tožnika poškodoval v obratovanju. Določilo splošnih pogojev je jasno in se razlaga tako kot se glasi.
OZ člen 154, 154/4, 922, 922/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - obstoj zavarovalnega primera – zadostnost trditvene – fingirana prometna nesreča – odškodnina za sopotnika
Revizija je bila dopuščena o vprašanju obstoja zavarovalnega primera in ne)zadostnosti trditvene podlage toženke v zvezi z ugovorom fingirane prometne nesreče.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOZP člen 15.
dopuščena revizija – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obseg zavarovalnega kritja – škoda kot posledica uporabe traktorja – pojem uporabe vozila
Revizija se dopusti glede vprašanja ali obravnavana uporaba traktorja predstavlja uporabo vozila v smislu 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – dokazno breme
Realizacija rizika pri obveznem avtomobilskem zavarovanju pomeni, da je lastnik vozila (oziroma oseba, ki po njegovi volji uporablja vozilo) odgovoren za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari, ki je bila z uporabo vozila povzročena tretjim osebam.
Trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera je na tožniku, tožena stranka pa s trditvijo, da ni nastal zavarovalni primer, uveljavlja ugovor nenastale pravice. Zato mora tožnik dokazati, da je škoda nastala v pogojih, ki pomenijo realizacijo rizika, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje. Ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevan dogodek in s tem zatrjevan zavarovalni primer.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera - vzročna zveza – prirejena prometna nesreča
Ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevan dogodek in s tem zatrjevan zavarovalni primer.
Dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP preneha veljati takoj, ko stranka določeno dejstvo v javni listini izpodbija, kar pa seveda nikakor ne vpliva na samo dokazno vrednost sporne listine v primerjavi z dokazno vrednostjo ostalih dokazov.
dopuščena revizija - podzavarovanje – vrednost zavarovane stvari
Ali je bila s postopanjem Višjega sodišča v Ljubljani, v okoliščinah konkretnega primera, toženi stranki dana možnost obravnavanja pred sodiščem (pravica do izjave) glede ugotavljanja časovnega trenutka, po katerem se presoja vrednost zavarovane stvari pri podzavarovanju?
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pogodbeno zavarovanje odgovornosti – odškodnina - pretrganje zastaranja
Ker sta podlagi, na katerih je tožnik temeljil zahtevek za plačilo denarnega zneska, različni, z vložitvijo prvega (odškodninskega) zahtevka ni bilo pretrgano zastaranje za uveljavitev drugega (na pogodbi temelječega) zahtevka.
letalsko zavarovanje – zavarovanje odgovornosti – škoda povzročena tretjim na zemlji – pojem tretje osebe – nastanek zavarovalnega primera – zavarovalno kritje
Ker namen prvega odstavka 30. člena ZOZP ni bilo zavarovanje rizika za škodo, ki jo zračno plovilo v zraku povzroči drugemu plovilu, pa čeprav končna škodna posledica nastane na tleh, ta škoda ni krita z zavarovanjem.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – dolžnost zavarovalnice izplačati odškodnino – povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - trditveno breme – dokazno breme
Če nastane dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje (922. člen OZ), v pogojih iz 944. člena OZ, zavarovalnica ni zavezana za dajatve iz zavarovalne pogodbe, takšno izključitev odgovornosti pa zavarovalnica lahko uveljavlja z ugovorom zoper tistega, ki je v takšnih pogojih povzročil zavarovalni primer, torej tudi zoper oškodovanca kot upravičenca po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti.
Tožnik, kljub temu da v času škodnega dogodka (še) ni bil pravni lastnik vozila, nosi vse tipične rizike lastnika, tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari. V pogodbi o leasingu je namreč dogovorjeno, da bo predmet leasinga po plačilu vseh obrokov pripadel leasingojemalcu, prav tako je na leasingojemalcu breme vseh obveznosti, ki se tičejo uporabe. Nenazadnje iz pogodbe o leasingu izhaja, da v primeru uničenja ali poškodovanja predmeta leasinga, dolžnost plačila vseh obveznosti leasingojemalca ne preneha in je zato materialni interes, da zavarovalni primer (škoda) ne nastane, na leasingojemalcu. Odločitev nižjih sodišč, da je tožnik aktivno legitimiran in upravičen do povrnitve materialne škode na podlagi zavarovalne pogodbe, je tako pravilna.
Revizija se dopusti glede razlage določbe 3. b točke prvega odstavka 3. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO-95/1) tožeče stranke.