bistvene kršitve določb pravdnega postopka – dokazna vrednost listin, predloženih s strani ene stranke – regres zavarovalnice ugotovitev višine odškodnine – cenitev – načelo kontradiktornosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče ugotovilo višino škode na podlagi listin, ki jih je predložila tožnica, kljub temu, da je toženka trdila, da ni sodelovala pri cenitvi, da njej niti njenemu izvedencu ni bil v začetni fazi omogočen ogled vozila in je predlagala postavitev izvedenca ustrezne cestno prometne stroke, ki bi ugotovil višino škode na vozilu.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4001755
OZ člen 922, 922/3.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - ničnost zavarovalne pogodbe - čas nastanka zavarovalnega primera - védenje pravne osebe - pozitivno védenje za nastanek zavarovalnega primera - alter ego doktrina - retroaktivno zavarovanje
Za presojo
pozitivnega
védenja pravne osebe o nastanku zavarovalnega primera je potrebno upoštevati, da gre za gospodarsko družbo.
Izhodišče za iskanje odgovora na vprašanje, kdaj lahko védenje fizičnih oseb, ki delujejo za gospodarsko družbo, pripišemo védenju gospodarske družbe, je
alter ego
doktrina. V pojem
alter ega
gospodarske družbe sodijo v prvi vrsti osebe, ki jih kot take opredeljuje statusno pravo gospodarskih družb. To so osebe, ki v družbi opravljajo vsakodnevno poslovodno funkcijo.
Njihovo védenje se vedno šteje kot védenje gospodarske družbe. Zaradi obsežnosti poslovodenja, predvsem v srednjih in večjih gospodarskih družbah, pa so pristojnosti poslovodstva pogosto delegirane osebam izven najožje poslovodne strukture. Takšna delegacija pristojnosti je neizogibno pospremljena z ustvarjanjem različnih ravni védenja
pri osebah, ki delujejo za gospodarsko družbo: (poenostavljeno) kolikor se obseg
informacij poslovodstva na eni strani zmanjšuje, se na drugi strani povečuje pri osebah, ki opravljajo delegirane pristojnosti, ker je sestavni del opravljanja le-teh zbiranje najrazličnejših informacij. Vendar, delegacija pristojnosti v načelu ne sme pomeniti orodja za zmanjševanje odgovornosti gospodarske družbe v smislu zanašanja, da te odgovornosti ni, ker poslovodstvu in s tem gospodarski družbi določena informacija ni znana in je zato ni dolžna upoštevati. Gospodarska družba zaradi značilnosti svoje formalne strukture ne sme postati sredstvo za izogibanje odgovornosti za ravnanje oseb iz njenega personalnega substrata, ki lahko škodi tretjim. Zato se védenje gospodarske družbe ne omejuje zgolj na védenje poslovodstva, temveč se lahko razširi tudi na osebe, ki so v hierarhiji formalne strukture gospodarske družbe nižje, to je izven kroga poslovodstva, če te osebe izvršujejo dodeljene pristojnosti samostojno, brez naknadne obveznosti potrditve s strani nadrejenih.
Doktrina
alter ego
pa ne izključuje pomena védenja posameznikov
znotraj
gospodarske družbe, katerih delegirano delovno področje je med drugim povezano tudi s sklepanjem zavarovalnih pogodb, ki so potrebne za realizacijo določenega posla oziroma poslovnega razmerja, četudi te niso zadolžene za samo sklenitev zavarovalne pogodbe. Njihovo védenje, če gre za retroaktivno zavarovanje, bo mogoče pripisati gospodarski družbi, (1) če vedo za nastanek določenega dogodka in (2) da nastali dogodek sodi v okvir določene zavarovalne pogodbe, ki naj se sklene v okviru izvrševanja obveznosti po pogodbi, katere sklepanje jim je bilo delegirano s strani poslovodstva.
Dopustitev revizije glede vprašanja, ali se v primeru nezgodnega zavarovanja tretjega lahko zavarovalna vsota izplača upravičencu brez soglasja tretjega ali pa je potrebna njegova privolitev v smislu prvega odstavka 905. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014168
URS člen 14, 14/2, 22, 23. ZPP člen 7, 39, 39/1, 41, 41/2, 339, 339/2-8, 367, 367/2, 377. ZKP člen 83.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - sosporništvo na aktivni strani - pravica do enakega varstva pravic - protispisnost - nastanek zavarovalnega primera - pravica do nepristranskega sodnika - uporaba dokazov, izločenih iz kazenskega spisa, v pravdi - izločeni uradni zaznamki - zavarovalno pravo - dolžnost izplačila odškodnine
Sodišče prve stopnje s tem, ko je uporabilo dokaze (uradne zaznamke), ki so bili iz kazenskega spisa izločeni, ni prekršilo določb pravdnega postopka, niti ni poseglo v nobeno ustavno zajamčeno človekovo pravico tožečih strank. Zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZPP ni pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP. Namen izločitve obvestil, zbranih od osumljenca v kazenskem postopku, četudi sploh niso bila pridobljena s kršitvijo določb kazenskega postopka, je v zagotovitvi pravnih jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, kjer mu nasproti stoji država. Z izločitvijo dokazov v kazenskem postopku se torej varujejo pravice obdolženca, hkrati pa ni poseženo v pravice nobenega drugega posameznika. V pravdnem postopku pa si nasproti stojita dve enakovredni stranki in v primeru, da uporabe določenega dokaza ne dopustimo, s tem pride do posega v pravice nasprotne stranke – v njeno ustavno pravico do dokaza kot del pravice do izjave v postopku.
ZOR člen 910. OZ člen 5, 7, 8, 9, 931, 932, 932/1, 933, 933/1, 933/4, 934.
zavarovalna pogodba - dolžnost izpolnitve obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - razlaga zakona - sklenitev pogodbe - življenjsko zavarovanje - načelo enake vrednosti dajatev - pogodba v korist tretjega - načelo prepovedi zlorabe pravic - splošni učinki pogodbe - temeljna načela obligacijskega prava - sistematična razlaga - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - nenamerna neresničnost ali nepopolnost prijave - obveznosti zavarovanca - izplačilo zavarovalne vsote ob smrti zavarovanca - posledice neresnične prijave ali zamolčanja podatkov za upravičenca do zavarovalnine - ugovori dolžnika (promitenta) proti tretjemu (beneficiarju) - zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče - namerna neresnična prijava ali zamolčanje - dolžnost zavarovalnice - namenska (teleološka) razlaga
Sankcije iz naslova kršitve prijavne dolžnosti (931. do 933. člen OZ) lahko zavarovalnica uveljavi tudi zoper beneficiarja, če za neresnično prijavljene oziroma zamolčane nevarnostne okoliščine ve bodisi zavarovalec (četrti odstavek 929. člena OZ) bodisi beneficiar (934. člen OZ).
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse – ogroženost pravne varnosti – zavarovanje pred odgovornostjo – izplačilo odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Izostanek stališča Vrhovnega sodišča o materialnopravnem naziranju tožnika v ničemer ne ogroža pravne varnosti, preambiciozna pa bi bila tudi opredelitev morebitnega stališča o tem kot prispevka k razvoju prava. Dejstvo je, da tožnik v tem postopku ni terjal povrnitve državi nastale škode, temveč povrnitev lastne „škode“, ki si jo je povzročil, bodisi z zlorabo procesnih pravic bodisi z opustitvijo poklicnih dolžnosti iz malomarnosti.
Standard presoje pogoja nekrivde v sistemu prekluzij ne sme biti prestrog. Prekluzija namreč posega v pravico strank, da se v postopku izrečejo, in jo je zato treba uporabljati restriktivno in v skladu z njenim temeljnim namenom (pospešitvijo postopka).
Drži, da mora po splošnih pogojih zavarovalne pogodbe neobstoj vzročne zveze med vinjenostjo in prometno nesrečo izkazati in dokazati toženec, vendar revizijsko sodišče ugotavlja, da je v konkretni zadevi to tudi storil. Zatrjeval je zunanji, samostojen in nepričakovan vzrok (tretje vozilo, ki ga je zagledal na razdalji 50 metrov in ki je pri izvozu iz parkirišča zapeljalo na njegov vozni pas), ki je povzročil prometno nesrečo (toženec se je vozilu izmikal in zato ga je s svojim vozilom zaneslo na oškodovankin vozni pas).
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je bila zavarovalna pogodba za AO plus zavarovanje sklenjena, čeprav v formularju zavarovalne police rubrika „premija“ ni izpolnjena.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0013810
ZOR člen 154, 200, 201. ZOZP člen 1, 2, 15. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje proti odgovornosti – regres zavarovalnice – alkoholiziranost zavarovanca – huda malomarnost - dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
Revizijsko sodišče ugotavlja, da zelo vinjeni toženec ne bi smel upravljati vozila, da je ravnal skrajno nepazljivo in je zanemaril tisto pazljivost in skrb, ki se pričakuje od vsakega povprečnega voznika. Kot sta pojasnili sodišči prve in druge stopnje, je vzročna zveza med toženčevo vinjenostjo in smrtjo pešca ugotovljena že v kazenskem postopku in je sodišče na to vezano, sploh pa oseba z 1,32 g/kg etilnega alkohola v krvi ni sposobna varno upravljati vozilo.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje pred odgovornostjo - kršitev pravil o sklenitvi zavarovalne pogodbe – nezavarovano vozilo – zavarovalno združenje - socializacija rizikov – dolžnost plačila odškodnine
Lastnik avtomobila, ki ne sklene obveznega zavarovanja, bi po 17. členu ZOZP sicer imel pravico do odškodnine za nepremoženjsko škodo, a jo po 41. členu izgubi, ker jo mora povrniti zavarovalnemu biroju. Sodišče je pravilno razložilo zavrnitev tožbenega zahtevka proti drugi toženi stranki, da „ni v skladu z duhom ZOZP“ da bi se lastnik avtomobila, ki je kršil določila o obveznem zavarovanju v prometu, skliceval na to, da vozilo ni bilo zavarovano, če je sam opustil osnovno obveznost zavarovanja vozila in dovolil njegovo uporabo v prometu.
V regresni pravdi se v primeru substanciranega ugovora zavarovanca glede utemeljenosti izplačane odškodnine dokazno breme prevali na zavarovalnico, ki mora tožbeni zahtevek opredeliti dovolj določno za vsako obliko nepremoženjske škode posebej, da sodišče v okviru takega zahtevka lahko presodi njegovo utemeljenost. Nižji sodišči sta tako pravilno presodili, da je zaradi nezadostne opredelitve posameznih oblik nepremoženjske škode (zaradi odsotnosti trditvene podlage in dokazov zanjo) treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti.
predlog za dopustitev revizije – obvezno zavarovanje traktorja – delovna funkcija motornega vozila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah že zavzelo stališče, da se obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti po ZOZP ne razširja na primere, ko določeno vozilo, ki opravlja prevozno in delovno funkcijo, opravlja le delovno funkcijo.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – zavarovanje AO-plus - pojem prometne nesreče – udeležba vozila v prometu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Splošni pogoji zavarovanja AO-plus povračilo škode vežejo na prometno nesrečo. Tožnik ni izkazal odstopa od sodne prakse, saj je bilo v zadevi Višjega sodišča v Celju Cp 1260/2007 in drugih zadevah, o katerih so odločila sodišča v priloženih odločbah, ugotovljeno, da je do poškodb vselej prišlo zaradi premika vozila. V obravnavani zadevi pa je zavrnitev zahtevka temeljila prav na ugotovitvi, da tožnikovega odskoka ni povzročil premik vozila.
dopuščena revizija – zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo – zastaranje zahtevka zavarovanca – začetek teka zastaralnega roka- pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali v primeru, ko oškodovanec odškodnino od zavarovanca zahteva ali jo od njega dobi, začne teči zastaranje zavarovančevega zahtevka proti zavarovalnici od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino od zavarovanca, ali od dneva, ko mu je zavarovanec škodo povrnil?“
požarno zavarovanje – obveznosti zavarovalnice – plačilo odškodnine – višina odškodnine – upoštevanje davka na dodano vrednost - valorizacija akontacije odškodnine – začetek teka obresti – dolžniška zamuda – skrbnost dobrega strokovnjaka – dokazno breme
Zmotno je stališče, da plačane akontacije ni treba valorizirati. Pri delnem plačilu ni odločilno, kakšen nominalni znesek je bil plačan, ampak predvsem, v kakšnem deležu je pogodbena obveznost druge toženke s plačilom prenehala.
Pri odgovoru na vprašanje, kdaj je zašla v dolžniško zamudo, ima posebno težo dejstvo, da je druga toženka subjekt, ki se poklicno ukvarja z zavarovalništvom, zato mora pri opravljanju svoje dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Druga toženka ni navedla nobenih posebnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati da je bilo zaradi ugotovitve višine njene obveznosti potrebno posredovanje sodišča, ali da so pred izdelavo izvedenskega mnenja 31. 1. 2006 obstajale kakršnekoli ovire za plačilo zavarovalnine. Izhajajoč iz standarda dobrega strokovnjaka, Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da bi znesek svoje obveznosti lahko izračunala pred 1. 2. 2006 oziroma vsaj do vložitve tožbe 1. 6. 2004.
Ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožeče stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je zato treba uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres.
predlog za dopustitev revizije – zmotna uporaba materialnega prava - zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – dopuščena revizija
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča sodišča druge stopnje o vprašanju obstoja zavarovalnega primera v tej zadevi kot pogoja za nastanek toženkine obveznosti plačila odškodnine iz naslova zavarovanja.