CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS0013627
OZ člen 149, 943. ZOZP člen 20. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377.
obvezno zavarovanje v prometu – obveznost zavarovalnice – izplačilo odškodnine – nastanek zavarovalnega primera – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza - domneva vzročnosti – dokazno breme – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Toženka je dokazala, da tožnikova poškodba ni v zvezi z zatrjevanim škodnim dogodkom, zato je pravilen in utemeljen zaključek, da je izpodbila domnevo vzročnosti (149. člen OZ).
Ker je bil s tožniku prisojeno odškodnino že dosežen pogodbeno dogovorjeni nominalni limit, je odpadla sleherna možnost presoje ustreznosti višine tožniku prisojene odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZOR člen 83, 120. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-92/XI člen 3.
splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje avtomobilskega kaska - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - nejasna določila v posebnih primerih - tatvina vozila - tipska pisanja - obseg zavarovalnega jamstva
Besedilo splošnih pogojev, ki ga je v obliki formularja vnaprej pripravila tožena stranka, je nejasno, zato ga je treba razlagati v korist tožnika kot šibkejše stranke pogodbenega razmerja (83. člen OZ).
zavarovalna pogodba – povrnitev škode - pravni standard uporabe vozila – avtodvigalo – v tujini registrirano vozilo
Pojma uporabe vozila ZOZP ne definira. Gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa.
Bistven pogoj za odškodninsko zavezo tožene stranke je, da je škoda nastala pri uporabi vozila prav takrat, ko je bilo to v funkciji prometnega sredstva; ko je motorno vozilo uporabljeno kot delovni stroj, ne gre za škodo, nastalo z uporabo prometnega sredstva.
Čeprav zavarovalnica ni v pogodbenem razmerju s tožnikom-oškodovancem, je po 941. členu ZOR, ki se uporablja, če ZTSPOZ ne določa drugače (in ta ne določa drugače), omogočena direktna tožba, s katero pri zavarovanju pred odgovornostjo oškodovani lahko zahteva povrnitev škode, nastale zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, neposredno od zavarovalnice.
Če se je v zavarovanje sprejelo varstvo tretjega, ki ni udeleženec zavarovalnega razmerja, mora biti učinkovito. Zato se zavarovalnici ne dovolijo ugovori, ki jih ima nasproti zavarovancu. Te naj zavarovalnica uveljavi proti svojemu sopogodbeniku - zavarovalcu in zavarovancu pred odgovornostjo. Na področju obveznega zavarovanja uporabnikov oziroma lastnikov motornih vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, je to izrecno navedeno v prvem odstavku 95. člena ZTSPOZ, kjer je določeno, da če je oškodovanec uveljavljal odškodninski zahtevek neposredno proti zavarovalni organizaciji, ta organizacija ne more uveljavljati ugovorov, ki jih ima po zakonu ali zavarovalni pogodbi.
regres zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznika - razlogi za revizijo - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Nižji sodišči sta ugotovili, da ni izkazano, da je bil toženec v času prometne nesreče vinjen. Navedeno sicer že zadošča za zaključek o neutemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka, vendar pa velja v konkretni zadevi še dodati, da je pravilno tudi stališče nižjih sodišč, da ni podana vzročna zveza med toženčevo vožnjo (neizkazano vinjenostjo) in samim nastankom prometne nesreče. Nevarno prometno situacijo je povzročil nepazljivi deček, ki je iz množice ljudi pritekel na cesto, po kateri je pripeljal toženec. Ob takšnih dejanskih okoliščinah sta nižji sodišči pravilno presodili, da je izključni vzrok za nastalo nezgodo v nepazljivem ravnanju otroka.
Načelo neposrednosti ne more biti kršeno z zavrnitvijo dokaznega predloga. S samo zavrnitvijo dokaznega predloga sodišče prav tako ne more kršiti procesnega (določb ZPP) in materialnega prava.
Določba 254. člena ZPP jasno določa primere, v katerih sodišče dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci. Tožnik ni izkazal nasprotij oziroma bistvenih razlikovanj med mnenji in drugih bistvenih pomanjkljivosti v mnenjih izvedencev, ki bi terjali izvedbo dokaza z novim izvedencem.
Ob dejanski ugotovitvi nižjih sodišč, da tožnik ni izkazal nastanka zavarovalnega primera oziroma da je do poškodb vozila prišlo v zatrjevani prometni nesreči, tožbeni zahtevek za izplačilo zavarovalnine iz kasko zavarovanja ni utemeljen in sta ga nižji sodišči pravilno zavrnili.
Obveznost predlaganja dokazov vsebuje omogočanje njihove izvedbe.
Sodna praksa je s presojo (ne)dopustnosti neprave ali dejanske retroaktivnosti zakona, ki je nedopustna le, če gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo kot sestavni del države, sprejela stališče, da je treba kot relevantno navezno okoliščino šteti čas uveljavljanja tožbenega zahtevka oziroma trenutek, ko je zavarovalnica uveljavljala povračilni zahtevek. Takšno ekstenzivno razlago veljavnosti zakona je, sklicujoč se na nekatere razloge, ki jih toženec ponavlja v reviziji, sprejela le v primerih, ko je pravna norma 7. člena ZOZP učinkovala na konkretni dejanski stan, ki je nastal že pred objavo zakona, ni pa bil takrat še v celoti zaključen. Ker v konkretni zadevi ne gre za takšen primer, saj je bil konkretni dejanski stan že v celoti zaključen pred objavo (oziroma uveljavitvijo) novele ZOZP-A, ni pogojev za uporabo noveliranega 7. člena ZOZP.
nezgodno zavarovanje - ugotavljanje stopnje invalidnosti - postopki zavarovalnice - cenzorji - cenzor kot izpolnitveni pomočnik zavarovalnice
Tožnik ima sicer prav, da ga zavarovalnica na podlagi notranjih postopkov kolegija zavarovalnice ni bila več upravičena vabiti na dodatne zdravniške preglede, toda po prejemu dopisa toženke v katerem mu sporoča, da je medicinski kolegij ugotovil, da po predloženi medicinski dokumentaciji ni podlage za oceno invalidnosti, bi moral sprožiti ustrezni izvedenski postopek po 15. členu Splošnih pogojev ali ustrezen pritožbeni postopek po 16. členu Splošnih pogojev. Če tega ni storil, ni ukrenil potrebnega za ugotovitev invalidnosti v predpravdnem postopku.
Sodna praksa v zvezi z dospelostjo terjatve upošteva cenzorje kot izpolnitvene pomočnike zavarovalnice, vendar to velja le za dospelost terjatve in za tek zakonskih zamudnih obresti. Ne preprečuje pa, da zavarovalnica pred odločitvijo v primeru invalidnosti ne bi smela pretehtati zapiskov cenzorjev in komisijsko ugotavljati stopnje invalidnosti njenih zavarovancev.
Določba o ekskulpaciji alkoholiziranega voznika je izjema od splošnega pravila o izgubi pravic, zaradi česar se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da zavarovanec ne izgubi svojih pravic, čeprav je vozil pod vplivom alkohola (oziroma čeprav v skladu z zavarovalno pogodbo obstaja domneva njegove alkoholiziranosti), samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, to je takšnega, da zavarovančeva
alkoholiziranost nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode.
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/3, 357, 357/3. ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-97 člen 4.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – zastaranje regresne terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na trenutek, ko je zavarovalnica pridobila pravico od toženca terjati plačilo regresa (prvi odstavek 336. člena OZ). Ta pa je nastopil šele z izplačilom odškodnine oškodovancu, nič prej.
OZ člen 131, 131/1, 132. ZOZP člen 7. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 370, 370/3.
povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - postavitev novega izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazovanje - izpodbijanje dokazne ocene
Revizijsko sodišče ni dejanska, temveč izključno pravna instanca, zato je pritožbeno preizkušena dejstvena podlaga sodb nižjih sodišč za revizijsko sodišče zavezujoča. Bodisi izrecne bodisi v preobleko procesne kršitve odete revizijske navedbe, usmerjene v njeno relativizacijo ali predrugačenje, so zato neupoštevne in revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.
OZ člen 131, 131/1, 132, 168, 179, 182. ZOZP člen 7. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 337, 370, 370/3. URS člen 22.
plačilo odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pritožba - nova dejstva v pritožbi - dokazovanje - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica do enakega varstva pravic
Pritožbeno sodišče je s tem, ko je v izpodbijani sodbi do potankosti analiziralo postopek sprejemanja dokazne ocene prvostopenjskega v zvezi s celotnim kompleksom odločilnih dejstev in je argumentacijo dokazne ocene tudi logično preizkusilo, nalogo opredeliti se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, povsem korektno izpolnilo. Pomensko prazna, predvsem pa vsebinsko zgrožena pritožbena novota na to ne more imeti nikakršnega vpliva.
Spoznavni proces v sodnem postopku ni vezan na dokazna pravila, prav tako pa ne določbe ZOZP ne njihova pogodbena konkretizacija v Splošnih zavarovalnih pogojih ugotavljanja vsebnosti alkohola v zavarovančevi krvi ob nezgodi ne omejujejo na določen postopek ali določeno dokazno sredstvo.
Znesek, opredeljen v šestem odstavku 7. člena ZOZP, predstavlja le maksimizacijo glavnice, tj. zahtevka za povračilo oškodovancu izplačane odškodnine, medtem ko akcesorne terjatve (iz naslova obresti, stroškov idr.) v njem niso zajete.
Stališče, da je odločilen trenutek za presojo časovne veljavnosti novele ZOZP-A trenutek, ko je zavarovalnica sodno uveljavljala svoj povračilni zahtevek, je materialnopravno pravilno.
- ali je bila kršena tožnikova pravica do sodelovanja v postopku, ker v postopku na drugi stopnji niso bile upoštevane njegove trditve o ekonomski totalni škodi,
- ali so tožnikove trditve in zahteva po „popolni in pravični odškodnini“ narekovale presojo ničnosti po uradni dolžnosti drugega odstavka 16. člena Splošnih pogojev PG-aka/06-1 tožene stranke na podlagi drugega odstavka 121. člena OZ.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 919.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - dopuščena revizija - zavarovalni primer - obstoj zavarovalnega primera - zavarovalniška goljufija
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča o obstoju zavarovalnega primera kot pogoja za nastanek toženkine obveznosti plačila odškodnine iz naslova zavarovanja.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanec kot oškodovanec - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - izplačilo odškodnine - regres zavarovalnice - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Tretji člen zavarovalnih pogojev tožeče stranke opredeljuje, kdaj zavarovanec izgubi pravice iz zavarovalne pogodbe, kdaj torej preneha njegova zakonska in pogodbena pravica, da zavarovalnica na podlagi in v obsegu zavarovalne pogodbe varuje njegove premoženjske interese. Ta sankcija nastopi, brž ko zavarovanec ravna v nasprotju s pogodbo na način, ki ustreza abstraktnemu dejanskemu stanu kakšnega izmed pravil iz prvega odstavka 3. člena zavarovalnih pogojev, tj. že v trenutku kršitve pogodbe in ne morda kdaj kasneje.