Ravnanja, kot so izmik preiskavi, njena odklonitev ali uživanje alkohola po prometni nesreči, ki so vsa po vrsti usmerjena v onemogočanje oziroma zmanjševanje učinkovitosti ugotavljanja stopnje alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče, so nedopustna že sama po sebi in predstavljajo kršitev zavarovalne pogodbe, ki je sankcionirana z izgubo zavarovalnih pravic.
ZOR člen 18, 18/2, 154, 897, 898, 898/1, 941, 941/1.
zavarovanje proti odgovornosti - zavarovalni primer - izlitje vode - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nedopustnost ravnanja komunalnega podjetja - trditveno in dokazno breme
Po prvem odstavku 898. člena mora biti dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje (zavarovalni primer) bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Glede na to, da tožnica ni dokazala, da bi šlo za nenaden dogodek, zavarovalni primer ni nastopil in zato zavarovalnica zavarovanki ni dolžna izplačati odškodnine.
Tožnica bi morala najprej dokazati, da je prišlo do nenadnega izliva vode iz cevi, potem pa bi bila tožena stranka prosta odgovornosti, če bi dokazala, da se je voda izlila brez njene krivde. Ni pa tožena stranka dolžna dokazovati razloga, zakaj je tožnici nastala škoda, torej dopustnega ravnanja kot vzroka za nastanek škode.
Ker v konkretnem primeru ne gre za razlago pravne norme, ampak za njeno gramatikalno uporabo („odgovornost za škodo“ narekuje uporabo splošnih pravil obligacijskega prava, ki urejajo povzročitev škode) je Vrhovno sodišče odločilo, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP in predlog zavrnilo.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367a/1-2, 367c, 367c/3. ZOZP člen 20, 42a, 42j, 42k.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - razvoj prava prek sodne prakse - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine - pasivna legitimacija - zavarovalno združenje - nacionalni zavarovalni biro - tožba zavarovanca zoper odškodninski urad
Dopuščena je revizija glede vprašanja pasivne legitimacije Slovenskega zavarovalnega združenja za povrnitev škode, ki je bila oškodovancu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji povzročena v nesreči, v drugi državi, članici EU, z vozilom, zavarovanim v državi članici EU.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - obseg zavarovalnega kritja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev
Ker splošni pogoji AO-95 posebej ne predvidevajo zavarovalnega kritja tudi za škodne dogodke, ki segajo prek namena ZOZP, odgovornosti tožene stranke na tej podlagi ni mogoče širiti.
Obvezno zavarovanje lahko zajema le škodo, do katere pride v prometu, in sicer z uporabo traktorja kot prevoznega sredstva, škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot pogonskega sredstva ali delovnega stroja, pa v tako začrtan teleološki okvir ne sodi.
Revizijsko izpodbijana vrednost ne dosega revizijskega praga, saj je znesek 1,024.200 SIT sestavljen iz glavnice 940.722 SIT in obresti. Poleg tega je glavnica (gre za regresni zahtevek zavarovalnice) vsota odškodnin, ki so bile izplačane dvema oškodovancema
Zamenjava uporabnika zavarovane stvari lahko vpliva na povečanje zavarovalnega rizika, ki ga zato zavarovalnica ni dolžna kriti v okvirih sklenjene zavarovalne pogodbe.
ZPP člen 8, 215, 339, 339/2-14. ZOR člen 154, 154/1, 939, 939/4.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje – pogodbene stranke – zavarovanje za tuj račun – sozavarovanec – zakonita subrogacija predpostavke odškodninske odgovornosti – vožnja v vinjenem stanju – trditveno in dokazno breme
Ker toženec ne sprejema koristi, ki mu jih nudi pogodba sklenjena v korist tretjega (zavarovanca in sozavarovancev), obenem pa nižji sodišči nista ugotovili, da je sozavarovana oseba, je pravna podlaga tožničinega tožbenega zahtevka v obstoju zakonite subrogacije po 939. členu ZOR, pri čemer sta nižji sodišči pravilno presodili, da za toženca ne velja določba četrtega odstavka istega člena, saj ni bil zaposlen pri zavarovancu.
Nižji sodišči sta ugotovili, da je škodo (kot edini udeleženec prometne nesreče) v vinjenem stanju povzročil toženec. Toženec je med postopkom (konkretizirano) zatrjeval le, da ni bil vinjen, o čemer se je vodil obširen dokazni postopek, medtem ko sodišči njegovi izpovedbi, da se je izmikal divjadi, nista sledili. Glede na navedeno je pravilen materialnopravni sklep o obstoju predpostavk toženčeve odškodninske odgovornosti.
Tožeča stranka uveljavlja dva regresna tožbena zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago, zato je treba v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP pravico do revizije presojati glede vsakega od zahtevkov posebej.
zavarovanje avtomobilskega kaska - leasingodajalec kot zavarovanec - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznika - vzročna zveza - sozavarovana oseba
Tožencu kot upravljavcu zavarovanega vozila je po Splošnih pogojih mogoče priznati status zavarovanca. Če sozavarovane osebe kršijo določila zavarovalne pogodbe, izgubijo zavarovalne pravice samo te osebe. Zavarovancu (leasingodajalcu) torej pripada zavarovalnina oziroma odškodnina, vozniki zavarovanega vozila pa v primeru kršitve zavarovalne pogodbe izgubijo zavarovalne pravice v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena Splošnih pogojev. S tem tudi zanje velja domneva alkoholiziranosti.
URS člen 155, 155/1. ZOZP člen 7, 7/6. ZOZP-A člen 9, 9/5.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - regres zavarovalnice – omejitev višine regresa - časovna veljavnost ZOZP-A – prehodne določbe - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) – načelo varstva zaupanja v pravo - konkurenca ustavnih pravic – varstvo zavarovancev v javnem interesu
Uporaba novele ZOZP-A, čeprav je bila zavarovalna pogodba sklenjena pred njeno uveljavitvijo, ni v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti iz prvega odstavka 155. člena Ustave.
V primeru kolizije med načelom varstva zaupanja v pravo in drugimi ustavnimi dobrinami je treba presoditi, kateri izmed njih je treba v posameznem primeru dati prednost. Pri takšnem tehtanju je na eni strani pomembno, ali so bile spremembe na določenem pravnem področju relativno predvidljive in kakšna sta teža spremembe in pomen obstoječega pravnega položaja za zavezanca. Na drugi strani pa je pomemben javni interes po uveljavitvi drugačne ureditve od obstoječe.
V sistemu prostega opravljanja storitev, ki velja na področju obveznega zavarovanja v prometu, je zakonodajalec višino regresa omejil z namenom varstva šibkejše pogodbene stranke - zavarovanca. Regresiranje odškodnine, pa četudi je nastala katastrofalna škoda, namreč ne sme imeti za posledico finančnega zloma zavarovanca.
Ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožnice pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je zato treba uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali so iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja posredni oškodovanci upravičeni do odškodnine za svoje duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti bližnjega v primeru, ko je ta bližnji kot voznik zavarovanega vozila sam odgovoren za prometno nesrečo in posledično tudi za svojo posebno hudo invalidnost.
Ugotovitev, da tožnik ni uspel s stopnjo prepričanja dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo tako, kot je zatrjeval v tožbi, temelji na pravilni uporabi navedenega 215. člena ZPP in tudi ni obremenjena z nobeno postopkovno kršitvijo.
Ob upoštevanju, da je bila mokrota na cestišču nepričakovana, da je tožnik do nje pripeljal v skladu s predpisi in da je nanjo odreagiral enako, kot bi odreagiral povprečno skrben in trezen voznik, je pravilen zaključek, da tožnikova alkoholiziranost ni bila vzrok prometne nesreče in da je do nje prišlo v posledici delovanja samostojnega in neodvisnega zunanjega vzroka - mokrote cestišča.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - obseg zavarovalnega kritja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo
Po ustaljenem stališču sodne prakse Vrhovnega sodišča je z obveznim zavarovanjem krita škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot prevoznega sredstva, ne pa tudi škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot delovnega stroja oziroma pogonskega sredstva.
zavarovanje odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - odgovornost za škodo od nevarne stvari
V 15. členu ZOZP je določeno, da mora lastnik motornega vozila skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo povzroči z uporabo vozila tretjim osebam. Tožnik ne sodi v krog tretjih oseb, saj je upravljal oziroma popravljal motorno vozilo.
Vozniku avtomobila je namenjeno zavarovanje AO plus. Voznik mora pripraviti vozilo za pot, ga med vožnjo upravljati in popraviti tudi morebitno okvaro, če je to mogoče. Po vrnitvi na domače dvorišče pa popravilo gume in polnjenje pnevmatike ne krije več zavarovanje AO plus, saj gre za delo mehanika (v mehanični delavnici ali kje drugje).
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalnine – kombinirano življenjsko in nezgodno zavarovanje – splošni zavarovalni pogoji izguba zavarovalnih pravic - domneva o vzročni zvezi med alkoholiziranostjo in nezgodo – dokazno breme
Tožnikov zahtevek za plačilo zavarovalnine je bil zavrnjen, ker pravilno opozorjen ni zmogel ovreči s splošnimi pogoji dogovorjene domneve o vzročni zvezi med lastno alkoholiziranostjo in nastalo prometno nesrečo.
Zaključek, da hitrost vozil v konkretnem primeru ni bila pomembna, saj je revident prečil sredinsko črto, kar v skrajnem primeru pomeni, da bi do prometne nesreče prišlo tudi, če bi Renault Clio stal, je razumljiv in logičen.