Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-91/1 člen 14, 14/2.
nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izplačilo zavarovalnine - izguba splošne delovne sposobnosti - določitev stopnje invalidnosti - rok
Drugače kot pri neposlovni odškodninski odgovornosti, ko lahko oškodovanec zahteva plačilo za novo škodo ne glede na to, koliko časa po škodnem dogodku ali priznanju prvotne škode se je pojavila, sta pravdni stranki kot stranki pogodbenega nezgodnega zavarovanja časovno omejili rok, v katerem upravičenec še lahko uveljavlja izgubo splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode, zato se stanje, kakršno je bilo po tem časovnem mejniku, pri izračunavanju višine zavarovalne vsote ne upošteva.
Okoliščine, da je oškodovanec uporabljal tujo registrsko tablico in da je registracija vozilu potekla, ne predstavljajo samostojnega vzroka in ne pretrgajo vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nesrečo.
Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov v postopku - obrazca naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi alkoholiziranosti, izpovedi zdravnika in policista – ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik preprečil ugotavljanje alkoholiziranosti, s čimer se je vzpostavila domneva alkoholiziranosti. S tem je tožena stranka dokazno breme prevalila na tožnika.
ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 339, 339/2-14, 367, 367/4, 367/5, 370, 370/3, 372, 377. ZPP-D člen 130. ZOR člen 100. Splošni pogoji nezgodnega zavarovanja oseb NE-91 člen 9, 9/1-7.
nezgodno zavarovanje – izključitveni razlog – trditveno in dokazno breme – razlaga splošnih zavarovalnih pogojev – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – postranske terjatve - obresti – zavrženje revizije – razlogi za revizijo – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Nastanek zavarovalnega primera mora izkazati tožnik, toženka pa je tista, ki nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja izključitvenega razloga iz 7. točke prvega odstavka 9. člena splošnih pogojev – torej bi morala najprej trditi, da je tožnik aktivno sodeloval v pretepu oziroma fizičnem obračunavanju, nato pa za to svojo trditev pravočasno predlagati ustrezne dokaze.
obvezno zavarovanje v prometu – avtomobilsko zavarovanje AO plus - prometna nesreča – uporaba motornega vozila v prometu – povrnitev škode tretjim osebam - vzročna zveza
Ker vozilo ni bilo uporabljeno v prometu, neodvisno od vprašanja ali je še mirovalo ali se je samodejno že začelo premikati, obravnavanega dogodka ni bilo mogoče šteti za prometno nesrečo.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - vlomsko zavarovanje - nastanek zavarovalnega primera - rop
Kazenskopravna definicija ropa v bistvenem ustreza opredelitvi ropa iz prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za vlomsko zavarovanje VL-93. Zato tudi nujno vodi do enakega pojmovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0013081
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZOR člen 99, 99/1, 902, 902/5.
zavarovanje blaga v kopenskem prometu - zavarovalna polica - splošni in posebni zavarovalni pogoji - trajanje zavarovanja - doba zavarovalnega kritja - razlaga pogodbe - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo
Ker tožnik glede trajanja zavarovanja in zavarovalnega kritja v postopku ni imel nobenih pomislekov in vsebini police ni pripisoval drugačnega pomena kot toženka, vsebina police ni (bila) sporna in ni bilo potrebe po uporabi določb ZOR o razlagi pogodb. Vsebino police je zato treba uporabiti tako, kot se glasi (prvi odstavek 99. člena ZOR) oziroma kot jo je objektivno mogoče razumeti.
Zavarovalni polici so praviloma priključeni splošni pogoji, lahko pa tudi posebni pogoji oziroma klavzule, ki imajo prednost pred splošnimi pogoji. Vendar je najbolj pomembno, katere pogoje vsebuje polica in ti imajo prednost pred ostalimi, če so vsebinsko različni (peti odstavek 902. člena ZOR).
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznika - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - regres zavarovalnice
Ker toženka (sicer lastnica avtomobila) ni bila voznica, ni izgubila zavarovalnih pravic po 3. točki prvega odstavka 3. člena splošnih pogojev. Ker pa je zaupala vozilo v uporabo drugi osebi, ta za škodo odgovarja namesto nje (prvi odstavek 176. člena ZOR). Zavarovalnica zato od nje ne more na podlagi drugega odstavka 7. člena ZOZP zahtevati povračila oškodovancem plačanih zneskov.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - zavarovanje traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - pojem uporabe vozila - izključitev zavarovalnega kritja - poškodba pri ličkanju - pravica do odškodnine
Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti po ZOZP se ne razširja na primere, ko določeno vozilo, ki opravlja prevozno in delovno funkcijo, opravlja le delovno funkcijo.
ZPP člen 7, 215, 318, 318/1-3, 380, 380/2. Splošni pogoji za zavarovanje jaht.
pravilo o dokaznem bremenu – trditveno in dokazno breme - sklepčnost odgovora na tožbo – pravni standard – merila za napolnitev pravnega standarda – zavarovanje – tatvina čolna - hramba čolna - ustrezna hramba
S trditvijo, da bi moral biti čoln ograjen s popolno ograjo (torej, da je ograja neprekinjena), je toženka ponudila zgolj enega od možnih načinov običajne hrambe po splošnih pogojih. Ni pa toženka navedla ustreznih dejstev, ki bi zadostovali kot kriterij za ugotovitev vsebine standarda v celoti, torej za ugotovitev vseh možnih običajnih prostorov za hrambo, oziroma meril za določitev meje med tem, kaj je običajen način hrambe in kaj ni. Le tako bi lahko namreč sodišče ugotovilo, ali je tožnik svoj čoln hranil v skladu s splošnimi pogoji.
nezgodno zavarovanje oseb - pogodbena domneva - alkohol - vzročna zveza - splošni zavarovalni pogoji - ničnost splošnih pogojev
V tej zadevi ni bilo odločeno na podlagi pogodbeno dogovorjene domneve o vzročni zvezi med delovanjem alkohola na tožnika in nezgodo, pač pa na podlagi dokazane vzročne zveze.
Pogodbeno dogovorjena domneva ni bila nična, saj ni bila v nasprotju v dobrimi poslovnimi običaji, namenom same zavarovalne pogodbe in drugimi okoliščinami, ki lahko po 143. členu ZOR povzročijo možnost posameznega pogodbenega določila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS0012524
ZPP člen 39, 184, 339, 339/1, 367, 370, 370/1-2, 379. ZOR člen 919, 919/1, 919/2, 919/3.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – plačilo zavarovalnine (odškodnine)– višina premoženjske škode zaradi uničenega vozila - rešeni deli - zapadlost terjatve do zavarovalnice – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku – sprememba tožbe
V primeru, ko je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, treba šteti da je zavarovalnica prejela obvestilo najkasneje tedaj, ko je prejela mnenje sodnega izvedenca, ki je prvi potrdil obstoj terjatve do zavarovalnice, ne glede na to, če sta ga pravdni stranki sprejeli ali ne in ne glede na to, če je bilo mnenje dano v drugi pravdi. Dokazno breme o obstoju okoliščin, zaradi katerih naj zavarovalnica ne bi bila v zamudi, je na strani zavarovalnice.
Bistvena kršitev ZPP pred sodiščem prve in druge stopnje je, če sodišče prve stopnje ne odloči v celoti o tožbenem zahtevku, pritožbeno sodišče pa na to ne reagira in tudi, kadar sodišče na pritožbeno navedbo odgovori, da tožnik ni nikoli trdil, da je našel kupca za rešene dele vozila, čeprav je to v nasprotju z vsebino ene od tožnikovih pripravljalnih vlog.
ZOZP člen 15. ZOR člen 154, 154/2, 177, 177/3, 177/4.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – pojem nevarne dejavnosti - uporaba vozila – pravni standard – odgovornost imetnika motornega vozila – odgovornost za sopotnikovo škodo – dejanje drugega sopotnika – solidarna odgovornost
Zapiranje vrat je zadnje dejanje vsakega prevoza in neločljivo povezano z izstopom iz vozila. Istočasno izstopanje in zapiranje vrat več potnikov na sprednjem in zadnjem sedežu je gotovo tipična, pogosta situacija pri uporabi avtomobila.
Sodišči sta objektivno odgovornost voznika oprli na dejansko ugotovitev, da je do zapiranja vrat prišlo, ko je voznik (mož) že počasi speljeval avto proti garaži. Zaradi tega sta tožnica in hčerka pri zapiranju vrat hiteli in prišlo je do nesreče.
Odgovornost imetnika vozila je zaradi ravnanja tretjega izključena le, kadar je to ravnanje izključni vzrok za nastalo škodo. Ker je ugotovljeno, da je poškodba v vzročni zvezi z motornim vozilom, bi lahko hčerka s svojim ravnanjem kvečjemu prispevala k nastanku škode, kar pa ni razlog za delno oprostitev odgovornosti, saj zakon v takem primeru predvideva solidarno odgovornost imetnika nevarne stvari in tretjega.
zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje – zastaranje terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Glede na izostalo trditveno podlago o morebitnem zdravljenju po zaključku bolniškega staleža 20. 7. 1990 se revizijsko sodišče strinja s presojo pritožbenega sodišča, da je tožničina terjatev nastala 20. 7. 1990. Zato je zastaranje začelo teči že 1. 1. 1994. Ko je 9. 4. 1997 tožnica vložila tožbo, je triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 380. člena ZOR že potekel.
ZZav člen 19, 19/2, 51, 65. ZDDPO člen 11, 12, 12/1.
davek od dobička pravnih oseb – aktuarsko poročilo – revizorsko poročilo – rezervacije – izravnalne rezervacije – zavarovalno tehnične rezervacije
Oblikovane rezervacije za zaščito zavarovancev se za davčne potrebe priznajo le do višine, ki jo kot obvezno predpisuje zakon. Davčni zavezanec sicer lahko zaradi zaščite zavarovancev oblikuje višje rezervacije, vendar te niso priznane kot poslovno potreben odhodek.
zavarovalna pogodba – plačilo zavarovalnine - odgovornost za zavarovanje tovora
Tožnik je kot samostojni podjetnik prevzel obvezo zavarovanja tovora in so zato tudi ustrezni varnostni ukrepi spadali v njegovo sfero delovanja in ne v sfero varstva pri delu toženkinega zavarovanca.
dopustitev revizije – neobstoj sodne prakse – življenjsko zavarovanje – izplačilo zavarovalne vsote ob smrti zavarovanca – posledice neresnične prijave ali zamolčanja podatkov za upravičenca do zavarovalnine - dopuščena revizija
Materialnopravna utemeljitev sodb nižjih sodišč je izključno rezultat stališča, da ima neresnična prijava (zamolčanje podatkov) zavarovalca lahko pravne posledice za upravičenca le v primeru, če je ta vedel za neresnično prijavo ali zamolčanje podatkov. To stališče predstavlja interpretacijo 934. člena OZ, glede katere ni sodne prakse Vrhovnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0012173
ZPP člen 7, 41, 212, 213, 286, 367, 367/2, 377. ZOR člen 10, 109, 941.
zavarovanje pred odgovornostjo - nesreča pri delu - plačilo odškodnine - veljavnost dogovora o integralni franšizi - ničnost direktna tožba zoper zavarovalnico - pasivna legitimacija - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - zavrnitev dokaznega predloga - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker stranki zavarovalne pogodbe ne vesta, kolikšen bo znesek prizadejane škode, lahko v pogodbi določita tudi najvišje zavarovalne vsote (limite), za katere zavarovalnica jamči. V zavarovalniški praksi se poleg najvišjih zavarovalnih vsot (limitov) določajo tudi različne franšize, za katere glede na načelo avtonomije strank pri urejanju pogodbenih razmerij (10. člen ZOR) ne veljajo posebne omejitve.
Oškodovanec lahko glede na določilo 941. člena ZOR pri zavarovanju pred odgovornostjo vedno naperi tožbeni zahtevek direktno zoper zavarovalnico, vendar pa bo (po višini in tudi drugače) njegov tožbeni zahtevek utemeljen le v okviru, ki upošteva obseg zavarovalničine obveznosti oziroma vsebino pogodbe (dogovorjene limite, odbitne, proporcionalne in integralne franšize).
Vsebina dogovorjene zavarovalne franšize je v tem, da zavarovalnica izplača odškodnino le, če ugotovljena invalidnost delavca, kot posledica poškodbe, presega 5%. Zavarovanje pred odgovornostjo varuje interes zavarovanca in ne oškodovanca, čeprav je v njegovo korist. Ni dvoma, da je odločitev o zavarovanju in o njegovi vsebini, v popolni diskreciji pogodbenic zavarovalne pogodbe. Integralna franšiza z zapisano vsebino ne nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom in morali. Prav tako ne nasprotuje in ne onemogoča uporabe 941. člena ZOR.