škoda iz uporabe vozila - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja za škodo, ki jo povzročijo v tujini registrirana vozila
Če so izpolnjeni vsi elementi civilnega delikta, je Slovensko zavarovalno združenje dolžno odškodnino plačati le pod nadaljnjo predpostavko: da škoda izvira iz uporabe v tujini zavarovanega vozila (prometnega sredstva). Ta predpostavka po prepričanju tožene stranke v konkretnem primeru ni izpolnjena, ker je škoda nastala na ograjenem delovišču (ne na javnem kraju) med izvajanjem gradbenih del in ne med redno, normalno uporabo tujega vozila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS0012156
ZOZP člen 39. ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 362, 362/1, 370, 370/1-2, 370/3.
razlogi za revizijo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrezloženost odločbe drugostopenjskega sodišča možnost obravnavanja pred sodiščem – razloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazloženost zatrjevanih postopkovnih kršitev - povrnitev škode – neznano vozilo
Standard obrazloženosti odločb sodišč druge stopnje je nižji od standarda obrazloženosti odločb sodišč prve stopnje.
Bistveni pogoj iz določbe 39. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Ur. l. RS, št. 70/1994), t.j., da je škodo povzročil voznik neznanega motornega vozila, ni izkazan, zato toženka za tožnikovo škodo ne odgovarja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012020
ZOZP člen 38, 41. ZPP člen 370, 370/3.
povzročitev prometne nesreče z nezavarovanim vozilom – pravica zahtevati povrnitev izplačane odškodnine od povzročitelja škodnega dogodka – Slovenski zavarovalni biro - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Ker je toženka z neregistriranim vozilom povzročila prometno nesrečo, v kateri je bila poškodovana oškodovanka in ker je tožnik oškodovanki izplačal odškodnino po 38. členu ZOZP, ima pravico zahtevati povrnitev izplačane odškodnine od toženke kot povzročiteljice škodnega dogodka.
Ker je imel tožnik ob poškodbi v prometni nesreči kot voznik v krvi 1,79 g/kg alkohola, so na podlagi Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, ki so sestavni del pogodbe o nezgodnem zavarovanju, izključene vse obveznosti zavarovalnice za nezgodo.
podzavarovanje - naknadno povečanje vrednosti stvari - trenutek sklenitve pogodbe
Tožena stranka je v sporu izrecno zatrjevala, da se je vrednost zavarovane stvari povečala šele po nastanku zavarovalnega razmerja, torej, da je podzavarovanje nastopilo šele naknadno. V skladu z ZOR do podzavarovanja ne more priti zaradi naknadnega povečanja vrednosti, saj je relevanten čas sklenitve pogodbe. Le če je v tem trenutku zavarovalna vsota manjša od vrednosti zavarovane stvari, mora zavarovalnica povrniti sorazmeren del škode.
vožnja pod vplivom alkohola - subrogacija - splošni zavarovalni pogoji - domneva alkoholiziranosti - povrnitev plačane odškodnine - leasingodajalec kot zavarovanec
Domneva alkoholiziranosti (zaradi izmaknitve preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti) velja po splošnih zavarovalnih pogojih tako v primeru, ko gre za voznika zavarovanca, kot tudi v primeru, ko gre za voznika, ki je upravljal vozilo zavarovanca, ki se ukvarja z izposojanjem vozil ali dajanjem v zakup (leasingodajalca).
zavarovalna pogodba - tatvina propelerjev in cerade z motornega čolna - razlaga splošnih pogojev zavarovanja - nejasna določila v posebnih primerih
Razlaga, ki zavarovanje neserijskih delov plovila pogojuje z njihovo izrecno navedbo v zavarovalni pogodbi oziroma v posebnem seznamu, ki je del te pogodbe, ne nasprotuje namenu zavarovanja, kot trdi revident, temveč je, ravno nasprotno, njegov neposreden odraz.
Nejasna določila splošnih pogojev, ki jih je vnaprej pripravila zavarovalnica in zavarovancu ni pojasnila njihove vsebine, je treba razlagati v korist zavarovanca kot šibkejše stranke pogodbenega razmerja.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - leasing motornega vozila - nastop zavarovalnega primera - kraja vozila - pogodbena domneva - obveznosti zavarovanca - predložitev izročenih ključev vozila ob prijavi zavarovalnega primera
Če zavarovanec ne predloži vseh ključev, ki mu jih je izročil prodajalec, skladno s splošnimi pogoji nastopi domneva, da zavarovalni primer ni nastal (avto ni bil ukraden). Zavarovanec lahko pogodbeno domnevo bodisi izpodbije bodisi obrazloži, zakaj je predložil sam en ključ – kartico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0011941
ZPP člen 5, 41, 236, 286, 286/1, 367, 367/2, 377. ZOR člen 178.
povrnitev škode - inscenirana prometna nesreča - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca - zaslišanje priče - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - zavrženje revizije - zavrženje revizije
Stranka nima „pravice“ do postavitve novega izvedenca, zlasti pa nima pravice do izvedbe takšnega dokaza neodvisno od konkretnih okoliščin. Mnenje novega izvedenca se zahteva le, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem (tretji odstavek 254. člena ZPP).
zavarovalna pogodba - požar na plovilu - izračun zavarovalnine - totalna škoda - delna škoda
Sodišči prve in druge stopnje nista zmotno uporabili materialnega prava, ker nista upoštevali prvega odstavka 706. člena PZ, saj ni bilo ugotovljeno, da bi stroški za popravilo poškodovane motorne jahte presegali njeno dogovorjeno oziroma dejansko vrednost.
nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izguba splošne delovne sposobnosti - prenehanje zavarovalnega razmerja - nova škoda - stopnja invalidnosti - časovne meje
Pogodbeni stranki sta s pogodbo o nezgodnem zavarovanju časovno omejili rok, v katerem upravičenec še lahko uveljavlja izgubo splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode. Ker splošni pogoji kot skrajno časovno točko za presojo invalidnosti določajo rok treh let po nezgodi, zavarovanec pa je oba izpaha v letu 2003 utrpel po tem roku, tožbeni zahtevek ni utemeljen.
življenjsko zavarovanje - ničnost zavarovalne pogodbe - čas nastanka zavarovalnega primera - neresničnost prijave - nepopolnost prijave - zamolčanje pomembnih dejstev ob sklenitvi pogodbe
Presoja toženkine (ne)upravičenosti odkloniti izplačilo zavarovalne vsote, ki sta jo sodišči prve in druge stopnje opravili le znotraj okvira določb 908. in 909. člena ZOR, je pomanjkljiva, saj izhaja iz podmene o neoporečnosti zavarovalnega primera - torej smrti pravne prednice tožnikov kot za obe pogodbeni stranki ob sklenitvi življenjskega zavarovanja negotovega dogodka v pomenu določbe prvega dostavka 898. člena ZOR. Ko je ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalni primer že nastal, oziroma če je ob sklenitvi že bil v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal, je namreč po določbi drugega odstavka 898. člena istega zakona zavarovalna pogodba nična.
Niti prvi odstavek 939. člena ZOR niti kakšna druga določba ne določa, da bi se terjatev po prehodu na zavarovalnico kakorkoli spremenila, kar pomeni, da terjatev preide z vsemi lastnostmi, kot jih je imela v trenutku prehoda. To velja tudi za morebitno zastaranje terjatve. Vsakršen dvom o začetku teka zastaralnega roka odpravlja šesti odstavek 380. člena ZOR. Določba jasno pove, da začne teči zastaranje terjatve, ki jo pridobi zavarovalnica od zavarovanca zoper tretjega, takrat, ko začne teči proti tretjemu zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v enakem roku.
Z izplačilom odškodnine iz zavarovanja so prešle do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo (prvi odstavek 939. člena ZOR).
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - povrnitev izplačane odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - terjatev zavarovalnice - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe
Revizija nima prav, da se zastaranje z vložitvijo pavšalne tožbe (t.j. tožbe, v kateri tožnica ni dokazovala, kdaj je prejela zahtevek in kdaj izplačala odškodnino, izplačilo odškodnin za materialno in nematerialno škodo pa ni specificirala) ne pretrga. ZOR v 388. členu jasno določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, pri čemer pretrganje zastaranja ne pogojuje z vložitvijo obrazložene tožbe.
navajanje novih dejstev in ponujanje novih dokazov - prekluzija - razlogi za zamudo - obstoj zavarovalne pogodbe in splošnih pogojev
Tožničina trditev in dokazni predlog iz vloge s 3. 7. 2003 nista upoštevna iz dveh razlogov: ker v času do vključno prvega naroka za glavno obravnavo ni bila dovolj skrbna pri zbiranju procesnega gradiva in ker v poznejši vlogi ni niti skušala opravičiti razloga za svojo zamudo.
Sodišče ne more uporabiti pogodbenih določb, če zanje ne ve, ker mu niso bile niti zatrjevane. Zatrjevanje obstoja pogodbe in njene vsebine, v katero sodijo tudi splošni pogoji zavarovanja, je zato dejanska trditev, ki jo mora stranka uveljavljati in dokazati.
ZZavar člen 73/4, 73/8, 76, 317.ZZVZZ člen 62/1, 62/2-6. ZUS člen 25/3, 64/3.
odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja - dvig premije za dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj - začetek postopka o odvzemu dovoljenja - hujša kršitev pravil aktuarske stroke
Če ni na voljo dovolj zanesljivih podatkov o dejanskem porastu "medicinske inflacije" za relevantno obdobje, potem tožnica, upoštevajoč splošne pogoje, ne sme potrditi dviga cen premij, če je na voljo več posrednih metod za njihovo ugotovitev, mora izčrpati vse možnosti za pridobitev najzanesljivejših podatkov. Tožničina navedba, da je izbira metode izračuna, izbira predpostavk v računu, in izbira varnostnega pasu stvar aktuarjeve presoje, je sprejemljiva le tedaj, če zadeva prognozo bodočih dogodkov in je v skladu s pravili aktuarske stroke.
zavarovalno zastopanje - samostojno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor - pripravniki - obvestilo zavarovalcem
Zavarovalni zastopniki, ki še nimajo dovoljenja Agencije in se usposabljajo ("pripravniki"), sicer lahko sodelujejo pri opravilih zavarovalnega zastopanja, vendar le ob navzočnosti zavarovalnega zastopnika, ki ima dovoljenje Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, s tem, da mora biti zavarovalec seznanjen s statusom obeh zavarovalnih zastopnikov. V nobenem primeru pa takšni zavarovalni zastopniki ne morejo skleniti zavarovalne pogodbe.
Ker so zavarovalci večinoma prava nevešče stranke, ni pričakovati, da si bodo pozorno ogledovali obvestila, ki jim jih ponujajo zavarovalni zastopniki. Zato obstaja eno samo obvestilo, tisto, ki zavarovalcem sporoča, da se pogovarjajo (dogovarjajo, pogajajo) z zavarovalnim zastopnikom, ki ima dovoljenje Agencija za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.
zavarovalno zastopanje - samostojno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor - pripravniki - obvestilo zavarovalnice
Zavarovalni zastopniki, ki še nimajo dovoljenja Agencije, in se usposabljajo, lahko sodelujejo pri sklepanju zavarovalnih poslov le ob prisotnosti zavarovalnega zastopnika, ki ima dovoljenje Agencije. Pogoj za njihovo sodelovanje pa je, da je zavarovalec seznanjen s statusom obeh prisotnih zavarovalnih zastopnikov. Taki zavarovalni zastopniki ne morejo skleniti zavarovalne pogodbe.