ZPP člen 39, 182, 182/3, 374, 374/2, 377. Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje ŽZ-90/A člen 14, 14/5. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-88 člen 14, 14/1.
Pri navidezni kumulaciji tožbenih zahtevkov se zahtevek presoja po največjem od uveljavljanih tožbenih zahtevkov tako glede višine glavnice kot glede začetka teka zamudnih obresti. Tožnik želi doseči zgodnejši začetek teka zamudnih obresti, pa čeprav od nižjega zneska glavnice. Zamudne obresti, ki so uveljavljane kot stranska terjatev, se pri pravici do revizije ne upoštevajo, za znižanje že prisojene glavnice pa tožnik nima pravno varovanega interesa.
Pri dogovoru z valutno klavzulo ima upnik pravico, da v primeru dolžnikove zamude s plačilom tako dogovorjene obveznosti transformira dolžni znesek v domačo valuto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Podpisana vročilnica je javna listina, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Toženec je v dokaz svojih navedb, da je sporno vročilnico podpisal njegov oče, predlagal, da sodišče primerja njegov podpis s podpisom njegovega očeta, vendar pa nižji sodišči nista ravnali napak, ko tega nista izvedli. Ugotavljanje pristnosti podpisa je namreč delo izvedenca grafologa, saj je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima.
ZAVAROVALNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001171
ZUP člen 35, 37.ZUS-1 člen 25, 36, 36/1-6, 63, 63/1.ZZavar člen 179, 180, 181, 266, 268, 269, 286, 288, 316, 316/3.
zavarovalni nadzor - ravnanje v skladu z odredbo Agencije - dodatni ukrep po ZZavar - dolžina zamude pri odpravi kršitev – izločitev člana senata - opredelitev do odločilnih dejstev
Že iz sistematike možnih ukrepov nadzora ter glede na drugo in tretjo točko tretjega odstavka 181. člena ZZavar je zaključiti, da se prva točka tretjega odstavka tega člena nanaša na odredbo o odpravi kršitev, ki nujno ne zadeva področja obvladovanj tveganj. Neravnanje v skladu z odredbo, (pa čeprav se ne nanaša na področje obvladovanja tveganj) vsekakor lahko predstavlja tako resno kršitev, da opravičuje razrešitev uprave in imenovanje nove.
Zagotavljanje spoštovanja pravil zakona je mogoče, če se subjekti nadzora držijo rokov, v katerih morajo kršitve odpraviti. Pri tem ni mogoče spregledati, da je izrekanje podanega ukrepa po tretjem odstavku 181. člena ZZavar za najmanjšo prekoračitev roka lahko nesorazmerno strog ukrep. Kdaj je izrek dodatnega ukrepa upravičen, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
zavarovalna pogodba – zavarovanje jadrnice – izključitev odgovornosti - sposobnost za plovbo – skrbnost - angleško pravo
Revizijsko sodišče ni soglašalo s stališčem pritožbenega sodišča, da naj bi bilo zavarovanje izključeno po 39. členu Marine Insurance Act (Warranty of seaworthiness of ship) zato, ker jadrnica v trenutku nastanka škode ni bila sposobna za plovbo. Z navedeno določbo zakona predvsem ni predpisano, da mora biti ladja ves čas zavarovanja sposobna za plovbo. Za primer zavarovanja za določeno plovbo (voyage policy), v obravnavanem primeru za določeno regato, namreč predpisuje, da je v taki polici vključeno zagotovilo (jamstvo, warranty) zavarovanca da bo ladja na začetku poti sposobna za plovbo. Tega, da zavarovana jadrnica na začetku regate ne bi bila sposobna za plovbo, pa sploh nihče ni zatrjeval.
ugotavljanje dejanskega stanja – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – obseg obrazložitev sodbe pritožbenega sodišča nezgodno zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola
Dejstvo tožnikove alkoholiziranosti je sodišče ugotovilo na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke. Glede na preprostost dejanskega substrata, skoncentriranega na nič več kot eno pravnorelevantno dejstvo, očitana neizvedba drugih dokaznih predlogov revidenta ne predstavlja nobene procesne kršitve.
V skladu z obstoječo sodno prakso iz določbe 360. člena ZPP izhaja, da je dolžnost pritožbenega sodišča opredeliti se le do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena. A contrario se sodiščem v obrazložitvi ni treba opredeljevati do navedb, ki za sámo odločitev niso bistvene, zlasti če je o stališču sodišča do navedbe stranke mogoče sklepati že konkludentno.
ZPP člen 8, 224, 224/1.ZKP člen 151, 151/6.ZOR člen 939.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – subrogacija – dokazovanje – listinski dokazi - javne listine – kazenska ovadba organa za notranje zadeve
Res je kazenska ovadba v prvi vrsti namenjena državnemu tožilcu, da se odloči o uvedbi kazenskega pregona, vendar pa to ne pomeni, da kazenska ovadba ni javna listina in da nima nobene dokazne vrednosti. Kazenska ovadba je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, a le v mejah pristojnosti organov za notranje zadeve – torej ne dokazuje že obstoja kaznivega dejanja oziroma njegovih elementov. Dokazuje pa sum obstoja kaznivega dejanja in obstoj gradiva, ki ga kazenska ovadba omenja. V obravnavanem primeru iz nje izhaja sum, da je toženec povzročil kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa, ker je povzročil prometno nesrečo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pod vplivom alkohola, kar je bilo potrjeno tudi z ustreznimi metodami. Pravilno je sicer stališče revizije, da kazenska ovadba ne potrjuje že tudi resničnosti vseh teh dejstev, vendar pa glede obstoja teh dejstev predstavlja dokaz, ki ga je treba v pravdnem postopku – tako kot vsak drug dokaz – ocenjevati v skladu z načelom proste dokazne presoje (8. člen ZPP).
Tožnikova opustitev (po dvigu motorja iz morja ni s primernim izpiranjem in zaščito motorja preprečil nadaljnjih korozivnih učinkov morske vode) je v nasprotju z dolžnostjo zavarovanca, da omeji škodljive posledice.
Sporna določba 24. člena Splošnih pogojev zavarovanja predstavlja le pogodbeno konkretizacijo zakonskih določb, v nobenem primeru pa ne predstavlja ničnih določil o izgubi pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0010509
ZOZP člen 15.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vzročna zveza - zavrženje revizije - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje v prometu - pojem uporabe vozila - popravljanje vozila na domu - eksplodiranje zračne blazine - povzročitev škode tretjim
Za uporabo vozila v smislu 15. člena ZOZP gre med tipično prometno situacijo med vožnjo ali zaradi vožnje. Popravilo mirujočega vozila na domu lastnika pa ne pomeni uporabe vozila.
Kljub temu, da ima oškodovanec pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, pa obveznost zavarovalnice v nobenem primeru ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Ali povedano drugače: tožnica je v razmerju do toženke upravičena le do tistega denarnega zneska, ki bi ga toženka zaradi zavarovalnega primera sicer morala plačati delodajalcu (v primeru, da bi ta plačal odškodnino oškodovanki in uveljavljal regres pri zavarovalnici) z upoštevanjem pogodbeno določene odbitne franšize.
Pritožbeno sodišče je materialnopravno pravilno potrdilo prvostopenjsko sodbo. Toženca sta namreč kot dolžnika iz kreditne pogodbe do avstrijske banke dolžna plačati tožnici regres na podlagi določb prvega odstavka 939. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Tožnica je na podlagi subrogacije upravičena, da od toženca zahteva znesek, ki ga je izplačala zavarovani banki zato, ker je toženec kršil svoje pogodbene obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0010364
ZPP člen 316, 319, 319/2. ZOR 177, 177/3, 200, 203.
nezgodno zavarovanje - plačilo zarovalnine - sodba na podlagi pripoznave - stopnja invalidnosti - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - odškodnina - višina odškodnine - vožnja z vinjenim voznikom - uporaba varnostnega pasu - oprostitev odgovornosti - ravnanje odškodovanca
Pravnomočnost zajema vsa dejstva, ki predstavljajo določen dejanski kompleks (historični dogodek), s katerim se utemeljuje nek tožbeni zahtevek; nanaša se tudi na dejstva, ki v prejšnji pravdi niso bila navedena, če predstavljajo sestavni del istega dejanskega kompleksa, na katerega se nanaša sodba. O zahtevku je torej odločeno celovito, kar nenazadnje narekuje tudi pravna varnost, saj bi sicer vedno obstajala negotovost, ali je o določenem razmerju dokončno odločeno ali ne, in če ne, v kolikšnem delu.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - uporaba motornega vozila kot pravni standard - specialno motorno vozilo - gozdarski tovornjak - prevozna funkcija vozila - delovna funkcija vozila - montirano dvigalo
Zmotno je revizijsko opozarjanje, da 15. člen ZOZP ne omenja uporabe motornega vozila prav v prometu, saj to jasno izhaja že iz samega naslova zakona, njegovih uvodnih določb in določb njegovega tretjega poglavja.
Tako kot za traktor tudi za obravnavano specialno tovorno vozilo (gozdarski tovornjak) velja, da lahko opravlja enkrat prevozno, drugič le delovno funkcijo in da se zato obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti ne razširja na primere, ko opravlja le delovno funkcijo.
Konvenciji o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 17, 17/1.ZOR člen 939.
zavarovalna pogodba - regres zavarovalnice - mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu - objektivna odgovornost prevoznika - izguba blaga - kraja blaga
Pri oceni, kdaj gre za primer, ko bi se prevoznik v mednarodnem cestnem prometu lahko izognil izgubi blaga, je merilo presoje prevoznikova skrbnost. Voznik toženke se ni prepričal o identiteti oseb, ki sta se predstavili kot osebi, ki sta v imenu prejemnika upravičeni za sprejem blaga, ampak jima je blago kar izročil, o tem, kako naj preveri identiteto oseb, ki bodo prevzele pošiljko, pa sploh ni dobil navodil. Že ta okoliščina kaže na premajhno skrbnost toženke, ki se zato svoje objektivne odgovornosti v tem primeru ne more rešiti.
Revident ima prav, ko uveljavlja, da mnenja L. B. sodišče ne bi smelo izvesti kot dokaz. Čeprav je to mnenje odraz avtorjevega strokovnega znanja in na njem temelječega prepričanja o okoliščinah nastanka škode v konkretnem primeru, ni mogoče mimo dejstva, da ga je angažirala (tožena) stranka sama in izven postopka, v katerem je bilo odločeno o tožnikovem zahtevku. Po določbah prvega odstavka 244. člena ZPP namreč izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče, ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (prvi odstavek 252. člena ZPP). S tem je zagotovljeno, da imata obe stranki možnost sodelovanja in obravnavanja dokaza. Izven postopka izdelano mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, ki urejajo dokazovanje. In ker ne more biti dokaz, tudi ne more biti listinski dokaz (nižji sodišči nista šteli, da bi šlo za listino v smislu 244. člena ZPP, kot je mogoče razumeti revizijske trditve). Če bi bila takšna "transformacija" dovoljena, ne bi bil dosežen en od temeljnih ciljev zakonitosti sojenja: poštenost sojenja, ki ga zagotavljata ustavna pravica do izjave in, kot njen procesni odraz, kontradiktornost postopka. Izven postopka pridobljeno izvedensko mnenje lahko sodišče upošteva le kot trditve stranke, ki ga je predložila in se nanj sklicuje.
ZOR člen 154, 154/1, 941, 941/1. Splošni pogoji AO-95 člen 3, 3/2-4.
zavarovalna pogodba - kršitev pogodbenih obveznosti - izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja nesreče - regres zavarovalnice - premoženjska škoda - škoda na parkirni uri
Toženec je z odhodom s kraja nesreče kršil pogodbeno določeno obveznost o posredovanju osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju vozila. Zato je izgubil svoje zavarovalne pravice. Škoda na parkirni uri je pravno priznana škoda ne glede na vprašanje, ali je lastnik imel vsa potrebna uporabna dovoljenja za postavitev parkirne ure.
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 234, 234/1, 234/2.ZS člen 113a, 113a/1. Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV).ZZavar člen 2, 2/1, 14, 14/1, 14/5, 14/6-4, 65, 65/1, 230, 230/1, 236, 236/1, 236/2-2, 238, 238/1.
zavarovalništvo - pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja - posli, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi - ocenjevanje zavarovalnega tveganja ter škode na področju strojev in opreme - postavitev predhodnega vprašanja po 234. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) - zavrnitev predloga za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču evropskih skupnosti (SES) - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti
PES (97/C 340/3) določa, da lahko sodišče države članice predhodno vprašanje predloži v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo. To določbo povzema tudi ZS, ki določa, da lahko sodišče izda sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.
Pri vprašanju glede veljavnosti MSOV ne gre za predhodno vprašanje iz PES, saj pri MSOV ne gre za akt institucij Skupnosti in Evropske centralne banke niti za statut organov, ustanovljenih z aktom Sveta.
Zavarovalnica sme poleg zavarovalnih poslov opravljati tudi posle, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi, za katere se šteje tudi ocena stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod.
Vendar pa MSOV ni določena (samostojna) pravna podlaga za pridobitev "licence za neodvisnega ocenjevalca zavarovalnega tveganja in škode na področju strojev in opreme splošno". Pravna podlaga za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, je namreč določena v ZZavar.
ZUS-1 člen 25, 25/1, 36, 36/2, 36/3.ZZavar člen 180, 180/2, 281.
zavarovalni nadzor - ugotovitev o odpravi kršitev - pravni interes za tožbo
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik kršitve, ki so mu bile naložene z odredbo, odpravil, ob tem pa še dodala, da so bile kršitve odpravljene z zamudo. Za takšno ugotovitev tožene stranke ni videti zakonske podlage. Drugi odstavek 180. člena ZZavar, na podlagi katere je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, namreč daje zakonsko podlago le za odločbo, s katero se ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Kljub temu pa ni bilo mogoče meritorno odločati o tožbenemu zahtevku, ker ni videti pravnega interesa kot procesne predpostavke za vložitev tožbe v tej zadevi.
zavarovalni nadzor - postopek sodnega varstva - pravni interes za tožbo v upravnem sporu
Pravni interes mora biti po ustaljeni sodni presoji konkreten in neposreden, morebitna za tožnika ugodna odločitev Vrhovnega sodišča pa mora izboljšati njegov položaj.
Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti upravnega akta.
Tožnik utemeljuje revizijo s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njegovem mnenju upravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa dejstva upoštevana že v pravnomočni sodbi.
Pretek časa od nastanka škode do odločanja vpliva na odmero višine odškodnine je le v opravičljivih primerih. Zgolj okoliščina, da je bilo odločeno po daljšem času, še ni razlog za višjo odškodnino. Zavarovalnica plača namesto odškodninsko odgovorne osebe in tako njena obveznost ne more biti večja od odškodninske obveznosti odgovorne osebe (919. člen ZOR) in ne pride v poštev pri direktni tožbi.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - plačilo zavarovalnine - odškodnina - pobeg rib - odločanje sodišča po prostem preudarku - določitev (sporne) količine rib po prostem preudarku
Pravilo iz 216. člena ZPP omogoča, da sodišče (po opravljenem dokaznem postopku) v postopku ugotavljanja dejstev poda kvantitativno (številčno) oceno dane (s tožbenim zahtevkom terjane) količine (denarja ali nadomestnih stvari), o kateri ima na podlagi izvedenih dokazov le kvalitativno predstavo. Sicer pa obravnavani preudarek sodišča ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke glede zbiranja procesnega gradiva in stranke ne razbremenjuje dolžnosti navajati vsa dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoje zahtevke (sodba in sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 250/2005 z dne 11. 5. 2006).