dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprava zavarovalnice - teoretična in praktična znanja kandidata - diskrecijska pravica Agencije za zavarovalni nadzor
Pri presoji standarda "zadostnih teoretičnih in praktičnih izkušenj za vodenje poslov" je nemogoče pričakovati, da bi obstajal vnaprejšnji nabor vprašanj in pravilnih odgovorov, natančno določen čas za odgovor in podobno. Agencija za zavarovalni nadzor zato nosi odgovornost, da za člane zavarovalnih institucij potrjuje primerne kandidate, pri čemer je standard presoje "primernost" s strani Vrhovnega sodišča omejen na presojo sprejemljivosti in argumentiranosti razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001261
ZZavar člen 73, 73/4-3, 76.ZZVZZ člen 62, 62/2-6. ZUS člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-7.
zdravstveno zavarovanje - pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - hujša kršitev pravil aktuarske stroke - potrditev povišanja premije - nevestno in nestrokovno delo - pogojni odvzem dovoljenja - opredelitev do dokaznega predloga stranke
ZZavar ne pove, kdaj gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Hujša kršitev predstavlja nedoločen pravni pojem. Zato mora tožena stranka v vsakem primeru posebej in glede na konkretne okoliščine primera presoditi, ali gre za takšno kršitev ter to tudi utemeljiti.
Tožena stranka ni utemeljila, zakaj so kršitve pravil aktuarske stroke hujše, kar je pogoj za izrek ukrepa po 3. točki četrtega odstavka 73. člena ZZavar. V zvezi s tem se je zadovoljila z apodiktično trditvijo, da nevestno in nestrokovno delo imenovane pooblaščene aktuarke Zdravstvene zavarovalnice predstavlja hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Iz takšne utemeljitve bi izhajalo, da je vsako nevestno in nestrokovno delo aktuarja že tudi hujša kršitev pravil aktuarske stroke. Takšna razlaga pa v celoti izvotli pomen kvalifikatorne okoliščine kršitve. ZZavar namreč za izrek ukrepa, ki ga je izbrala tožena stranka, zahteva, da gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Ta nedoločeni pravni pojem pa je zaradi tako splošne obrazložitve ostal nedoločen tudi v obravnavanem postopku. Tožena stranka bi namreč morala opredeliti, kakšne značilnosti mora imeti kršitev, da lahko govorimo o tem, da je hujša, in tudi utemeljiti, da ugotovljena kršitev te značilnosti izpolnjuje.
posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - tretja oseba - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - zavarovalno kritje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti
Napačno je stališče tožnika, da ima glede te škode (duševne bolečine zaradi smrti bližnjega) v razmerju do zavarovalnice položaj tretje osebe kot ostali pravdni oškodovanci.
Voznik vozila, s katerim je bila povzročena škoda, ne more zahtevati od zavarovalnice, s katero je imel sklenjeno le obveznost zavarovanje, odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega. Gre namreč za škodo, ki je nastala njemu, obvezno zavarovanje pa krije le škodo, ki nastane tretjim. Pri tem ni pomembno, ali ima oškodovanec položaj posrednega ali neposrednega oškodovanca.
ZOR člen 897. Splošni pogoji zavarovanja voznika in potnikov (AO plus) člen 2, 6.ZOZP člen 16, 19.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu osebno zavarovanje voznika (AO-plus) - izplačilo zavarovalne vsote - valorizacija zavarovalne vsote
Ker je bil voznik tedaj, ko je nastopil zavarovalni primer, zavarovan za vsoto 8.000.000 tolarjev, je zavarovalnica z izplačilom te vsote izpolnila svojo obveznost iz zavarovalne pogodbe.
Stališče sodišča druge stopnje, da bi bil toženec kršil zavarovalno pogodbo in izgubil pravice iz nje, če bi tožeča stranka dokazala, da se je skušal izmakniti preiskavi alkoholiziranosti, je pravilno.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 177, 941. ZTPDR člen 73, 73/1.
poškodba pri delu - odgovornost delodajalca in zavarovalnice - objektivna odgovornost - spolzka tla kot nevarna stvar - nevarna dejavnost - zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izključitev zavarovalnega kritja
Ker so zahtevki voznika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, po splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti izključeni iz zavarovalnega kritja, je pravilen zaključek sodišč, da toženka ni pasivno legitimirana.
zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO in AO-plus) - sklenitev zavarovanja - lastništvo motornega vozila
S tem, ko je tožnik sklenil permanentno avtomobilsko zavarovanje, katerega premija je bila plačana tudi s povračilom premije po nadomeščenih predhodnih policah, je zaradi zamenjave lastnika oz. uporabnika prenehalo zavarovanje AO plus. Ker pozneje le-to ni bilo več sklenjeno, tožnik iz tega zavarovanja ne more zahtevati zavarovalnine.
ZPP člen 39, 182, 182/3, 374, 374/2, 377. Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje ŽZ-90/A člen 14, 14/5. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-88 člen 14, 14/1.
Pri navidezni kumulaciji tožbenih zahtevkov se zahtevek presoja po največjem od uveljavljanih tožbenih zahtevkov tako glede višine glavnice kot glede začetka teka zamudnih obresti. Tožnik želi doseči zgodnejši začetek teka zamudnih obresti, pa čeprav od nižjega zneska glavnice. Zamudne obresti, ki so uveljavljane kot stranska terjatev, se pri pravici do revizije ne upoštevajo, za znižanje že prisojene glavnice pa tožnik nima pravno varovanega interesa.
Pri dogovoru z valutno klavzulo ima upnik pravico, da v primeru dolžnikove zamude s plačilom tako dogovorjene obveznosti transformira dolžni znesek v domačo valuto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Podpisana vročilnica je javna listina, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Toženec je v dokaz svojih navedb, da je sporno vročilnico podpisal njegov oče, predlagal, da sodišče primerja njegov podpis s podpisom njegovega očeta, vendar pa nižji sodišči nista ravnali napak, ko tega nista izvedli. Ugotavljanje pristnosti podpisa je namreč delo izvedenca grafologa, saj je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima.
ZAVAROVALNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001171
ZUP člen 35, 37.ZUS-1 člen 25, 36, 36/1-6, 63, 63/1.ZZavar člen 179, 180, 181, 266, 268, 269, 286, 288, 316, 316/3.
zavarovalni nadzor - ravnanje v skladu z odredbo Agencije - dodatni ukrep po ZZavar - dolžina zamude pri odpravi kršitev – izločitev člana senata - opredelitev do odločilnih dejstev
Že iz sistematike možnih ukrepov nadzora ter glede na drugo in tretjo točko tretjega odstavka 181. člena ZZavar je zaključiti, da se prva točka tretjega odstavka tega člena nanaša na odredbo o odpravi kršitev, ki nujno ne zadeva področja obvladovanj tveganj. Neravnanje v skladu z odredbo, (pa čeprav se ne nanaša na področje obvladovanja tveganj) vsekakor lahko predstavlja tako resno kršitev, da opravičuje razrešitev uprave in imenovanje nove.
Zagotavljanje spoštovanja pravil zakona je mogoče, če se subjekti nadzora držijo rokov, v katerih morajo kršitve odpraviti. Pri tem ni mogoče spregledati, da je izrekanje podanega ukrepa po tretjem odstavku 181. člena ZZavar za najmanjšo prekoračitev roka lahko nesorazmerno strog ukrep. Kdaj je izrek dodatnega ukrepa upravičen, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
zavarovalna pogodba – zavarovanje jadrnice – izključitev odgovornosti - sposobnost za plovbo – skrbnost - angleško pravo
Revizijsko sodišče ni soglašalo s stališčem pritožbenega sodišča, da naj bi bilo zavarovanje izključeno po 39. členu Marine Insurance Act (Warranty of seaworthiness of ship) zato, ker jadrnica v trenutku nastanka škode ni bila sposobna za plovbo. Z navedeno določbo zakona predvsem ni predpisano, da mora biti ladja ves čas zavarovanja sposobna za plovbo. Za primer zavarovanja za določeno plovbo (voyage policy), v obravnavanem primeru za določeno regato, namreč predpisuje, da je v taki polici vključeno zagotovilo (jamstvo, warranty) zavarovanca da bo ladja na začetku poti sposobna za plovbo. Tega, da zavarovana jadrnica na začetku regate ne bi bila sposobna za plovbo, pa sploh nihče ni zatrjeval.
ugotavljanje dejanskega stanja – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – obseg obrazložitev sodbe pritožbenega sodišča nezgodno zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola
Dejstvo tožnikove alkoholiziranosti je sodišče ugotovilo na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke. Glede na preprostost dejanskega substrata, skoncentriranega na nič več kot eno pravnorelevantno dejstvo, očitana neizvedba drugih dokaznih predlogov revidenta ne predstavlja nobene procesne kršitve.
V skladu z obstoječo sodno prakso iz določbe 360. člena ZPP izhaja, da je dolžnost pritožbenega sodišča opredeliti se le do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena. A contrario se sodiščem v obrazložitvi ni treba opredeljevati do navedb, ki za sámo odločitev niso bistvene, zlasti če je o stališču sodišča do navedbe stranke mogoče sklepati že konkludentno.
ZPP člen 8, 224, 224/1.ZKP člen 151, 151/6.ZOR člen 939.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – subrogacija – dokazovanje – listinski dokazi - javne listine – kazenska ovadba organa za notranje zadeve
Res je kazenska ovadba v prvi vrsti namenjena državnemu tožilcu, da se odloči o uvedbi kazenskega pregona, vendar pa to ne pomeni, da kazenska ovadba ni javna listina in da nima nobene dokazne vrednosti. Kazenska ovadba je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, a le v mejah pristojnosti organov za notranje zadeve – torej ne dokazuje že obstoja kaznivega dejanja oziroma njegovih elementov. Dokazuje pa sum obstoja kaznivega dejanja in obstoj gradiva, ki ga kazenska ovadba omenja. V obravnavanem primeru iz nje izhaja sum, da je toženec povzročil kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa, ker je povzročil prometno nesrečo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pod vplivom alkohola, kar je bilo potrjeno tudi z ustreznimi metodami. Pravilno je sicer stališče revizije, da kazenska ovadba ne potrjuje že tudi resničnosti vseh teh dejstev, vendar pa glede obstoja teh dejstev predstavlja dokaz, ki ga je treba v pravdnem postopku – tako kot vsak drug dokaz – ocenjevati v skladu z načelom proste dokazne presoje (8. člen ZPP).
Tožnikova opustitev (po dvigu motorja iz morja ni s primernim izpiranjem in zaščito motorja preprečil nadaljnjih korozivnih učinkov morske vode) je v nasprotju z dolžnostjo zavarovanca, da omeji škodljive posledice.
Sporna določba 24. člena Splošnih pogojev zavarovanja predstavlja le pogodbeno konkretizacijo zakonskih določb, v nobenem primeru pa ne predstavlja ničnih določil o izgubi pravice.
Kljub temu, da ima oškodovanec pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, pa obveznost zavarovalnice v nobenem primeru ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Ali povedano drugače: tožnica je v razmerju do toženke upravičena le do tistega denarnega zneska, ki bi ga toženka zaradi zavarovalnega primera sicer morala plačati delodajalcu (v primeru, da bi ta plačal odškodnino oškodovanki in uveljavljal regres pri zavarovalnici) z upoštevanjem pogodbeno določene odbitne franšize.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0010509
ZOZP člen 15.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vzročna zveza - zavrženje revizije - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje v prometu - pojem uporabe vozila - popravljanje vozila na domu - eksplodiranje zračne blazine - povzročitev škode tretjim
Za uporabo vozila v smislu 15. člena ZOZP gre med tipično prometno situacijo med vožnjo ali zaradi vožnje. Popravilo mirujočega vozila na domu lastnika pa ne pomeni uporabe vozila.
Pritožbeno sodišče je materialnopravno pravilno potrdilo prvostopenjsko sodbo. Toženca sta namreč kot dolžnika iz kreditne pogodbe do avstrijske banke dolžna plačati tožnici regres na podlagi določb prvega odstavka 939. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Tožnica je na podlagi subrogacije upravičena, da od toženca zahteva znesek, ki ga je izplačala zavarovani banki zato, ker je toženec kršil svoje pogodbene obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0010364
ZPP člen 316, 319, 319/2. ZOR 177, 177/3, 200, 203.
nezgodno zavarovanje - plačilo zarovalnine - sodba na podlagi pripoznave - stopnja invalidnosti - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - odškodnina - višina odškodnine - vožnja z vinjenim voznikom - uporaba varnostnega pasu - oprostitev odgovornosti - ravnanje odškodovanca
Pravnomočnost zajema vsa dejstva, ki predstavljajo določen dejanski kompleks (historični dogodek), s katerim se utemeljuje nek tožbeni zahtevek; nanaša se tudi na dejstva, ki v prejšnji pravdi niso bila navedena, če predstavljajo sestavni del istega dejanskega kompleksa, na katerega se nanaša sodba. O zahtevku je torej odločeno celovito, kar nenazadnje narekuje tudi pravna varnost, saj bi sicer vedno obstajala negotovost, ali je o določenem razmerju dokončno odločeno ali ne, in če ne, v kolikšnem delu.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - uporaba motornega vozila kot pravni standard - specialno motorno vozilo - gozdarski tovornjak - prevozna funkcija vozila - delovna funkcija vozila - montirano dvigalo
Zmotno je revizijsko opozarjanje, da 15. člen ZOZP ne omenja uporabe motornega vozila prav v prometu, saj to jasno izhaja že iz samega naslova zakona, njegovih uvodnih določb in določb njegovega tretjega poglavja.
Tako kot za traktor tudi za obravnavano specialno tovorno vozilo (gozdarski tovornjak) velja, da lahko opravlja enkrat prevozno, drugič le delovno funkcijo in da se zato obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti ne razširja na primere, ko opravlja le delovno funkcijo.
Konvenciji o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 17, 17/1.ZOR člen 939.
zavarovalna pogodba - regres zavarovalnice - mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu - objektivna odgovornost prevoznika - izguba blaga - kraja blaga
Pri oceni, kdaj gre za primer, ko bi se prevoznik v mednarodnem cestnem prometu lahko izognil izgubi blaga, je merilo presoje prevoznikova skrbnost. Voznik toženke se ni prepričal o identiteti oseb, ki sta se predstavili kot osebi, ki sta v imenu prejemnika upravičeni za sprejem blaga, ampak jima je blago kar izročil, o tem, kako naj preveri identiteto oseb, ki bodo prevzele pošiljko, pa sploh ni dobil navodil. Že ta okoliščina kaže na premajhno skrbnost toženke, ki se zato svoje objektivne odgovornosti v tem primeru ne more rešiti.