Sklepčnost tožbenega zahtevka ni samo podlaga za izdajo zamudne sodbe, ampak mora za uspešnost s tožbenim zahtevkom njegova utemeljenost vedno izhajati iz navedb v tožbi.
temeljna načela pogodbenega prava - dolžnost izpolnitve obveznosti - zavarovalna pogodba - dodatno pokojninsko zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic
Pogodba velja v vsebini, kot je bila določena ob samem sklepanju. Kasneje se lahko spremeni na podlagi sporazuma obeh pogodbenikov, ne pa na podlagi enostranske izjave le enega od njiju. Ker toženčev agent tožniku ob sklepanju pogodbe ni predočil pravila sklada, po katerem prijavljenec izgubi pravico do invalidnine za bolezni, ki jih ob vstopu ni navedel, to pravilo za dne 12.7.1976 sklenjeno zavarovalno pogodbo ne velja.
Tožnik je dolga leta redno plačeval prispevek in s tem izpolnjeval svojo pogodbeno obveznost, zato je tudi toženec po tožnikovi invalidski upokojitvi dolžan izpolniti svojo pogodbeno obveznost.
ZPP člen 212, 215. Splošni pogoji zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus).
dokazno breme - ugovor izključitve zavarovalnega kritja pri AO- plus zavarovanju
Dokazno breme za dejstvo, ki tožnikov zahtevek izključujejo (tako imenovani ugovori nenastale pravice) nosi toženec. Med take ugovore spada tudi ugovor izključitve zavarovalnega kritja, ker da je za škodo odgovorna druga oseba (ki je nedvomno plačila zmožna ali za takšno škodo zavarovana). Nedokazanost dejstva, da tožnikove poškodbe niso nastale zaradi naleta drugega avtomobila, ampak le zaradi trčenja v obcestni kamen, zato ne izključuje tožnikovega zahtevka, pač pa ugovor prve tožene stranke (da je za škodo odgovorna druga, plačilno zmožna oseba).
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (1,000.000 SIT). Če imajo zahtevi v tožbi različno podlago, je lahko dovoljena revizija samo glede tistih zahtevkov, ki samostojno presegajo navedeni revizijski prag.
V revizijski fazi postopka je neizpodbojna dejanska ugotovitev sodišč, da je zavarovani avtomobil s parkirišča ukradel neznani storilec. To pa je primer, ki (glede na v tej smeri jasno določbo splošnih pogojev) spada med zavarovane nevarnosti. Zato je odveč revizijska graja dodanih razlogov obeh sodišč o ničnosti posameznih delov določb splošnih pogojev.
Iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS iz leta 1983 (Poročilo o sodni praksi VS SR Slovenije, št. I/84, str. 13) izhaja, da se zavarovalnina, izplačana na podlagi nezgodnega kolektivnega zavarovanja, všteva v odškodnino v primeru, če je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca. V takšnem primeru se domneva (možen je nasprotni dokaz), da je delodajalec sklenil zavarovanje pred odgovornostjo.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno (pogodbeno) pravo, ko sta določbo drugega odstavka 14. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb razumeli tako, kot se glasi (ker je jasna, tudi ni bilo potrebe po uporabi posebnih razlagalnih pravil - 100. člena ZOR), se pravi, da se stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodbe ustalijo, vendar najkasneje po preteku treh let. Stanje, kakršno je bilo po tem časovnem mejniku, se pri izračunavanju višine zavarovalne vsote zato ne upošteva.
ZZavar člen 281, 281/2.ZUS-1 člen 104. ZUS člen 34, 34/1-4.
zavarovalni nadzor - zavarovalna družba - pripojitev zavarovalne družbe - pravica do sodelovanja v upravnem postopku lastnost stranke - lastnost stranske udeleženke - pravni interes za tožbo
Tožena stranka je sklenila, da se v upravnem postopku odločanja o izdaji dovoljenja za pripojitev tožeči stranki ne prizna lastnost stranke niti lastnost stranske udeleženke in s tem pravica do sodelovanja v postopku. Ker je bil postopek pripojitve končan in ustrezne pravne posledice vpisane v sodni register, tožeča stranka nima več pravnega interesa za odločitev o tožbi, saj morebitna odprava izpodbijane odločbe ne bi izboljšala njenega pravnega položaja.
opravljanje zavarovalnih poslov po ZZavar - izvajanje zdravstvenih storitev proti plačilu skupno dogovorjene pogodbene cene
Pri sklepanju in izvrševanju spornih pogodb ne gre za opravljanje zavarovalnih poslov po ZZavar, za sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, temveč za sklepanje in izvrševanje pogodb za izvajanje (tržnih) zdravstvenih storitev, pri čemer pri teh storitvah ne gre za dogodke, ki pomenijo zavarovalne primere, glede katerih se sklene zavarovanje, temveč za zdravstvene storitve, do katerih je uporabnik upravičen proti plačilu pavšalnega zneska (pogodbene cene).
Predmet spornih pogodb ni zavarovanje pred riziki (boleznimi, poškodbami ali posebnimi zdravstvenimi stanji), temveč izvajanje zdravstvenih storitev proti plačilu skupno dogovorjene pogodbene cene. Uporabniki so za te koristi, za vrednost (dodatnih) zdravstvenih storitev, pripravljeni plačati določeno ceno (v pavšalnem znesku).
Pri spornih pogodbah ne gre za prenos rizikov na zavarovalnico, temveč za ponudbo (in izvedbo) zdravstvenih storitev, ko ena pogodbena stranka (uporabnica) plačuje drugi pogodbeni stranki (tožeči stranki) pavšalni znesek (dogovorjeno pogodbeno ceno), ne glede na to, ali bo rabila ponujene zdravstvene storitve.
ZZavar člen 281, 281/2.ZUS-1 člen 104. ZUS člen 34, 34/1-4.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe - molk organa - pravni interes
Iz odgovora na tožbo izhaja, da je tožena stranka izdala dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave v zavarovalni delniški družbi drugi osebi, kar pomeni, da je bil razpis za člana uprave uspešno zaključen. Torej tožeča stranka, tudi če bi pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, ne bi izboljšala svojega pravnega položaja.
Pri izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe in pri imenovanju člana uprave zavarovalne delniške družbe gre za dva ločena (čeprav vsebinsko povezana) postopka. O izdaji dovoljenja namreč odloča Agencija za zavarovalni nadzor, o imenovanju člana uprave pa nadzorni svet zavarovalne delniške družbe.
V primeru obročnega plačila premije se je treba opreti na 2. odstavek 913. člena ZOR, ki ureja primer, ko je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, in določa, da v tem primeru začne teči jamstvo zavarovalnice na dan, ki je v pogodbi določen kot dan zavarovanja. V polici je jasno navedeno, da začne zavarovanje teči 30.3.1998, vendar ob upoštevanju navedene klavzule le, če je do tega dne plačan prvi obrok premije. V nasprotnem primeru jamstvo zavarovalnice začne šele po plačilu prvega obroka premije. Obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino, tako ni nastala, saj je škodni primer nastal pred plačilom premije (prvega obroka).
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje pred odgovornostjo - odgovornost organizatorja dirke - zavarovanje zaradi izvedbe avtomobilistične dirke - zavarovanje za škodo povzročeno gledalcem ob progi - razlaga pogodbe - nejasna določila v posebnih primerih
Splošne pogoje zavarovanja, ki so sestavni del zavarovalne police, je vnaprej pripravila zavarovalnica. Če je pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini, ali je kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke (100. člen ZOR).
ZPP člen 215, 224, 224/1, 224/3.ZOR člen 898, 898/1.
javna listina - dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - zavarovalni primer - nezgodno zavarovanje - nezgodna smrt ali samomor
Čeprav sta sodišči prve in druge stopnje spregledali dokazno pravilo iz 1. odstavka 224. člena ZPP in sta napačno šteli, da dokazno breme nosi toženka, to ni vplivalo na samo zakonitost in pravilnost odločitve. Sodišči o pravno relevantnem dejstvu oziroma o obstoju nezgode namreč nista sklepali na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP), temveč je sodišče prve stopnje ugotovilo, sodišče druge stopnje pa je to ugotovitev sprejelo, da je v navedenem primeru smrt posledica nezgode, ne pa samomora.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalna pogodba - zavarovanje AO-plus - zavarovanje kritje - škoda nastala v prometu - škoda kot posledica obratovanja traktorja
Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. Zavarovanje AO-plus je namreč vezano na osnovno zavarovanje, se pravi na (obvezno) zavarovanje odgovornosti v prometu. Zato ne more biti širše od tega zavarovanja in zajemati tudi situacije, ki s tem zavarovanjem (zavarovanjem odgovornosti) niso krite.
Če zavarovanje odškodninske odgovornosti lastnika plovnega objekta ne krije škode, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov oseb, ki so bile "na krovu" zavarovanega plovnega objekta, potem glede na namen takega zavarovanja tudi ne more biti škode zaradi odškodninskih zahtevkov oseb, ki jim je nastala, ker so bile znotraj obratovanja zavarovalnega plovnega objekta (npr. škode, ki so jo utrpele med prevažanjem na gumijastem obroču, ki ga je vlekel zavarovani plovni objekt). Uporaba določbe 100. člena ZOR pride na vrsto šele, če nejasnega pogodbenega določila oziroma določila splošnih pogojev ni mogoče (enopomensko) opredeliti niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v drugem odstavku 99. člena ZOR, niti z uporabo drugih metod razlage.
ZTSPOZ člen 95.ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95 člen 3.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - kršitev pogodbe - zavarovalna pogodba - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - dokazno breme - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode - izguba zavarovalnih pravic - povračilo izplačane odškodnine - regres
Po zavarovalnih pogojih (AO-95) obstaja kljub ugotovljeni alkoholiziranosti možnost, da zavarovanec ni dolžan povrniti izplačane odškodnine, če dokaže, da ni kriv za prometno nesrečo ali da njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
Ker toženec ni dokazal, da ni vzročne zveze med njegovo alkoholiziranostjo in nastankom škode, je šlo za njegovo kršitev zavarovalne pogodbe in je povračilni zahtevek zavarovalnice utemeljen.
ZZavar člen 282, 282/2-1, 282/3. ZZavar-B člen 126.
pravica do sodnega varstva po ZZavar - odločba o ugovoru proti odredbi o odpravi kršitev - procesne predpostavke za tožbo
Ker je bila predmetna tožba vložena dne 14.4.1994, kar je pred spremembo določb drugega in tretjega odstavka 282. člena ZZavar (dne 7.5.2004), so se proti odločbi tožene stranke lahko vložila samo tista pravna sredstva, ki jih je dopuščal stari zakon. Dopustnost tožbe kot procesna predpostavka se namreč presoja glede na okoliščine ob vložitvi tožbe. Takrat pa Zavarovalnica glede na izrecno določbo 1. točke 2. odstavka 282. člena ZZavar ni imela pravice do sodnega varstva proti odločbi, s katero je Agencija zavrnila ugovor Zavarovalnice proti odredbi Agencije o odpravi ugotovljenih kršitev.
Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje (1939) člen 6.
življenjsko zavarovanje - splošni pogoji (1939) - posojilo - zastava življenjske police - pobot
V splošnih pogojih je bila za primer neodplačevanja posojila določena takojšnja zapadlost neplačanega dolga in pobot z odkupno vrednostjo zavarovanja. V skladu s to določbo splošnih pogojev je ravnala zavarovalnica, ko je v februarju oziroma marcu 1947 stornirala vsa tri zavarovanja. S tem je že prišlo do prenehanja zavarovalnih razmerij iz obravnavanih življenjskih polic.