Če zavarovanje odškodninske odgovornosti lastnika plovnega objekta ne krije škode, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov oseb, ki so bile "na krovu" zavarovanega plovnega objekta, potem glede na namen takega zavarovanja tudi ne more biti škode zaradi odškodninskih zahtevkov oseb, ki jim je nastala, ker so bile znotraj obratovanja zavarovalnega plovnega objekta (npr. škode, ki so jo utrpele med prevažanjem na gumijastem obroču, ki ga je vlekel zavarovani plovni objekt). Uporaba določbe 100. člena ZOR pride na vrsto šele, če nejasnega pogodbenega določila oziroma določila splošnih pogojev ni mogoče (enopomensko) opredeliti niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v drugem odstavku 99. člena ZOR, niti z uporabo drugih metod razlage.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalna pogodba - zavarovanje AO-plus - zavarovanje kritje - škoda nastala v prometu - škoda kot posledica obratovanja traktorja
Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. Zavarovanje AO-plus je namreč vezano na osnovno zavarovanje, se pravi na (obvezno) zavarovanje odgovornosti v prometu. Zato ne more biti širše od tega zavarovanja in zajemati tudi situacije, ki s tem zavarovanjem (zavarovanjem odgovornosti) niso krite.
ZTSPOZ člen 95.ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95 člen 3.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - kršitev pogodbe - zavarovalna pogodba - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - dokazno breme - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode - izguba zavarovalnih pravic - povračilo izplačane odškodnine - regres
Po zavarovalnih pogojih (AO-95) obstaja kljub ugotovljeni alkoholiziranosti možnost, da zavarovanec ni dolžan povrniti izplačane odškodnine, če dokaže, da ni kriv za prometno nesrečo ali da njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
Ker toženec ni dokazal, da ni vzročne zveze med njegovo alkoholiziranostjo in nastankom škode, je šlo za njegovo kršitev zavarovalne pogodbe in je povračilni zahtevek zavarovalnice utemeljen.
ZZavar člen 282, 282/2-1, 282/3. ZZavar-B člen 126.
pravica do sodnega varstva po ZZavar - odločba o ugovoru proti odredbi o odpravi kršitev - procesne predpostavke za tožbo
Ker je bila predmetna tožba vložena dne 14.4.1994, kar je pred spremembo določb drugega in tretjega odstavka 282. člena ZZavar (dne 7.5.2004), so se proti odločbi tožene stranke lahko vložila samo tista pravna sredstva, ki jih je dopuščal stari zakon. Dopustnost tožbe kot procesna predpostavka se namreč presoja glede na okoliščine ob vložitvi tožbe. Takrat pa Zavarovalnica glede na izrecno določbo 1. točke 2. odstavka 282. člena ZZavar ni imela pravice do sodnega varstva proti odločbi, s katero je Agencija zavrnila ugovor Zavarovalnice proti odredbi Agencije o odpravi ugotovljenih kršitev.
Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje (1939) člen 6.
življenjsko zavarovanje - splošni pogoji (1939) - posojilo - zastava življenjske police - pobot
V splošnih pogojih je bila za primer neodplačevanja posojila določena takojšnja zapadlost neplačanega dolga in pobot z odkupno vrednostjo zavarovanja. V skladu s to določbo splošnih pogojev je ravnala zavarovalnica, ko je v februarju oziroma marcu 1947 stornirala vsa tri zavarovanja. S tem je že prišlo do prenehanja zavarovalnih razmerij iz obravnavanih življenjskih polic.
premoženjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - plačilo zavarovalnine zaradi tatvine - kraja vozila - zavarovančeva dolžnost preprečiti nastanek zavarovalnega primera - skrbnost
To, da je ostala potovalka, v kateri so bile hlače z avtomobilskim ključem, zaradi hkratnega kopanja vseh članov družine krajši čas (približno 10 minut) nenadzorovana (kar je izkoristil tat), ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo v nasprotju s standardom skrbnosti, ki se zahteva od zavarovanca (sicer dragega) avtomobila. Nastanka zavarovalnega primera zato ni mogoče pripisati zavarovančevi opustitvi razumnih zaščitnih ukrepov. Izguba zavarovalnih pravic bi bila lahko sankcija le za taka ravnanja, kot je na primer puščanje odklenjenega avtomobila ali avtomobilskega ključa na vidnem in lahko dostopnem mestu.
Čeprav je bil sklenitelj zavarovanja druga oseba - najemnik avtomobila, je zavarovalnica utemeljeno izplačala zavarovalnino lastniku avtomobila, katerega premoženjski interes je bil zavarovan. Od voznika avtomobila kot povzročitelja škode lahko zahteva povrnitev izplačila na podlagi pravil o zakoniti cesiji - subrogaciji, ne pa na podlagi regresne pravice iz zavarovalne pogodbe, ker 10. člen Splošnih pogojev AK-92 ureja situacijo, kdaj lahko zavarovalnica (vožnja pod vplivom alkohola) odkloni plačilo zavarovalnine.
Smisel obveznega zavarovanja v motornem prometu je dati oškodovancu možnost zahtevati povrnitev škode ne samo od odškodninsko odgovorne osebe, marveč tudi od (finančno močne) zavarovalnice; ni pa smisel zavarovanja varstvo povzročitelja škode (zavarovanca) pred odškodninskimi zahtevki.
zavarovalna vsota - metoda valorizacije zavarovalne vsote - metoda upoštevanja delnih plačil - mesečna rast cen na drobno
Katero metodo valorizacije zavarovalne vsote in upoštevanja sukcesivnih plačil je treba izbrati, je materialnopravno vprašanje, končni računski rezultat izbranega postopka pa je že dejanske narave in vanj v revizijski fazi postopka ni mogoče posegati. Zato revizijsko sodišče najprej pojasnjuje, da je izbrana metoda lahko rezultat sporazuma, ki ga pravdne stranke v takih odškodninskih sporih običajno tudi dosežejo. Če pa takega sporazuma ni, mora sodišče izbrati eno od več v sodni praksi uveljavljenih metod za valorizacijo zavarovalne vsote in svojo izbiro tudi utemeljiti.
Tožnik je uporabil materialnopravno napačen pristop, ker ni spravil vseh zneskov, poenostavljeno povedano, na skupni imenovalec. Neupoštevanje zadnjega nakazila in napačno upoštevanje dveh prejšnjih nakazil je privedlo do nepravilnosti tožnikovega končnega izračuna. Zaradi izčrpanja zavarovalne vsote je toženka izpolnila svojo obveznost iz sklenjene pogodbe o zavarovanju civilne odgovornosti tožnikovega delodajalca in tožniku ne dolguje ničesar več.
Gre za različne terjatve na različnih pravnih in dejanskih podlagah, ko tožnik v zvezi s prometno nesrečo pri sodišču v Avstriji uveljavlja odškodninski zahtevek proti povzročitelju nesreče in njegovi zavarovalnici iz naslova zavarovanja odgovornosti in pri tukajšnjem sodišču zahtevke proti lastni zavarovalnici iz pogodbenega kasko in AO-plus zavarovanja.
Pri obravnavanju pogodbene odškodninske obveznosti iz zavarovalnih pogodb (kasko in AO-plus zavarovanje) se glede ugovora zastaranja terjatev uporabljajo določbe 380. člena ZOR o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VS40968
Konvencija o CMR člen 3, 17, 27.ZOR člen 929.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 490.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna odgovornost - zavrženje revizije - zavarovalna pogodba - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavarovalno kritje - navadno sosporništvo - naklep - prevoz blaga v cestnem prometu - zavarovanje odgovornosti prevoznika za izgubo tovora - odgovornost prevoznika za ravnanje svojega delavca - kaznivo dejanje delavca
Prevoznica je bila odgovorna za ravnanja vseh svojih delavcev in oseb, ki jih je angažirala pri prevozu v okvirih njihovih zaposlitev; toliko bolj je odgovorna za ravnanje svojega voznika, ki je med prevozom storil kaznivo dejanje. Gre namreč za objektivno odgovornost. Ker je prišlo do popolne izgube blaga (prvi odstavek 17. člena Konvencije CMR) zaradi ravnanja njenega voznika pri prevozu (3. člen Konvencije CMR), je dolžna poravnati nastalo škodo upravičencu do blaga.
Zavarovalno kritje je bilo izključeno v primeru, ko je škoda nastala zaradi naklepnega ravnanja ali velike malomarnosti zavarovanca. Ne gre za naklepno ravnanje prevoznice (zavarovanke), če je (naklepno) kaznivo dejanje storil njen voznik. Naklep je imel njen delavec in ne prevoznica (pravna oseba).
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - plačilo odškodnine - obseg zavarovalnega kritja - delo na polju - padec s traktorja - pojem uporabe motornega vozila
Sklop pravno odločilnih dejstev, na katerih sta sodišči prve in druge stopnje utemeljili svojo odločitev, zajema ugotovitev, da se je tožnica poškodovala pri padcu s traktorske prikolice, ko je na njivi, izven javnih površin, nakladala bale slame. Škoda, ki nastane pri delu na polju, ni zajeta z obsegom kritja iz zavarovalne pogodbe, saj takšna dejavnost ni povezana z uporabo traktorja v pomenu 15. člena ZOZP.
razlaga zakona - odgovorna oseba - obseg zavarovalnega kritja - splošni pogoji za zavarovanje voznika (AO zavarovanje) - škoda zaradi telesnih poškodb - neznano motorno vozilo plačila zmožna druga oseba - sistematična razlaga - slovensko zavarovalno združenje
Zavarovalnica škode ne krije v nobenem primeru, kadar je za škodo odgovorna druga oseba, ki je plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana. Odgovorna oseba, torej subjekt, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja, kadar škodo povzroči voznik neznanega motornega vozila, je Slovensko zavarovalno združenje.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS40941
ZZVZZ-I člen 2. ZZVZZ-H člen 13, 14.ZZVZZ člen 14, 14/2.ZZavar člen 53, 53/2.
zavarovalni nadzor - družba za vzajemno zavarovanje - organiziranost skupščine družbe za vzajemno zavarovanje
Tožeča stranka je resda uskladila statut z določbami ZZVZZ-H (glej 13. in 14. člen ZZVZZ-H), toda organiziranost skupščine kot skupščine zastopnikov je ostala do izteka njihovega mandata, to je do dne 15.4.2007. V času nastopa veljavnosti ZZVZZ-I je imela (statutarno in de facto) skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, zaradi česar se določba 2. člena ZZVZZ-I nanjo neposredno nanaša. Ugotovitev tožene stranke o kršitvi določbe 2. člena ZZVZZ-I je tako pravilna.
Morebitna napačna prijava vrednosti blaga carinski oblasti ne vpliva na višino škode, nastale na zavarovanem blagu. Prav tako sama po sebi ne vpliva na obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe, da plača odškodnino.
Kadar delodajalec plačuje kolektivno nezgodno zavarovanje, je treba presoditi, ali gre za zavarovanje odgovornosti, saj se v takem primeru izplačana zavarovalnina všteje v odškodnino, ki jo je delodajalec dolžan plačati tožniku za škodo, ki jo je povzročil njegov delavec.
Ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožene stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je zato treba uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres.