premoženjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - plačilo zavarovalnine zaradi tatvine - kraja vozila - zavarovančeva dolžnost preprečiti nastanek zavarovalnega primera - skrbnost
To, da je ostala potovalka, v kateri so bile hlače z avtomobilskim ključem, zaradi hkratnega kopanja vseh članov družine krajši čas (približno 10 minut) nenadzorovana (kar je izkoristil tat), ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo v nasprotju s standardom skrbnosti, ki se zahteva od zavarovanca (sicer dragega) avtomobila. Nastanka zavarovalnega primera zato ni mogoče pripisati zavarovančevi opustitvi razumnih zaščitnih ukrepov. Izguba zavarovalnih pravic bi bila lahko sankcija le za taka ravnanja, kot je na primer puščanje odklenjenega avtomobila ali avtomobilskega ključa na vidnem in lahko dostopnem mestu.
Čeprav je bil sklenitelj zavarovanja druga oseba - najemnik avtomobila, je zavarovalnica utemeljeno izplačala zavarovalnino lastniku avtomobila, katerega premoženjski interes je bil zavarovan. Od voznika avtomobila kot povzročitelja škode lahko zahteva povrnitev izplačila na podlagi pravil o zakoniti cesiji - subrogaciji, ne pa na podlagi regresne pravice iz zavarovalne pogodbe, ker 10. člen Splošnih pogojev AK-92 ureja situacijo, kdaj lahko zavarovalnica (vožnja pod vplivom alkohola) odkloni plačilo zavarovalnine.
Smisel obveznega zavarovanja v motornem prometu je dati oškodovancu možnost zahtevati povrnitev škode ne samo od odškodninsko odgovorne osebe, marveč tudi od (finančno močne) zavarovalnice; ni pa smisel zavarovanja varstvo povzročitelja škode (zavarovanca) pred odškodninskimi zahtevki.
zavarovalna vsota - metoda valorizacije zavarovalne vsote - metoda upoštevanja delnih plačil - mesečna rast cen na drobno
Katero metodo valorizacije zavarovalne vsote in upoštevanja sukcesivnih plačil je treba izbrati, je materialnopravno vprašanje, končni računski rezultat izbranega postopka pa je že dejanske narave in vanj v revizijski fazi postopka ni mogoče posegati. Zato revizijsko sodišče najprej pojasnjuje, da je izbrana metoda lahko rezultat sporazuma, ki ga pravdne stranke v takih odškodninskih sporih običajno tudi dosežejo. Če pa takega sporazuma ni, mora sodišče izbrati eno od več v sodni praksi uveljavljenih metod za valorizacijo zavarovalne vsote in svojo izbiro tudi utemeljiti.
Tožnik je uporabil materialnopravno napačen pristop, ker ni spravil vseh zneskov, poenostavljeno povedano, na skupni imenovalec. Neupoštevanje zadnjega nakazila in napačno upoštevanje dveh prejšnjih nakazil je privedlo do nepravilnosti tožnikovega končnega izračuna. Zaradi izčrpanja zavarovalne vsote je toženka izpolnila svojo obveznost iz sklenjene pogodbe o zavarovanju civilne odgovornosti tožnikovega delodajalca in tožniku ne dolguje ničesar več.
Gre za različne terjatve na različnih pravnih in dejanskih podlagah, ko tožnik v zvezi s prometno nesrečo pri sodišču v Avstriji uveljavlja odškodninski zahtevek proti povzročitelju nesreče in njegovi zavarovalnici iz naslova zavarovanja odgovornosti in pri tukajšnjem sodišču zahtevke proti lastni zavarovalnici iz pogodbenega kasko in AO-plus zavarovanja.
Pri obravnavanju pogodbene odškodninske obveznosti iz zavarovalnih pogodb (kasko in AO-plus zavarovanje) se glede ugovora zastaranja terjatev uporabljajo določbe 380. člena ZOR o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VS40968
Konvencija o CMR člen 3, 17, 27.ZOR člen 929.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 490.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna odgovornost - zavrženje revizije - zavarovalna pogodba - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavarovalno kritje - navadno sosporništvo - naklep - prevoz blaga v cestnem prometu - zavarovanje odgovornosti prevoznika za izgubo tovora - odgovornost prevoznika za ravnanje svojega delavca - kaznivo dejanje delavca
Prevoznica je bila odgovorna za ravnanja vseh svojih delavcev in oseb, ki jih je angažirala pri prevozu v okvirih njihovih zaposlitev; toliko bolj je odgovorna za ravnanje svojega voznika, ki je med prevozom storil kaznivo dejanje. Gre namreč za objektivno odgovornost. Ker je prišlo do popolne izgube blaga (prvi odstavek 17. člena Konvencije CMR) zaradi ravnanja njenega voznika pri prevozu (3. člen Konvencije CMR), je dolžna poravnati nastalo škodo upravičencu do blaga.
Zavarovalno kritje je bilo izključeno v primeru, ko je škoda nastala zaradi naklepnega ravnanja ali velike malomarnosti zavarovanca. Ne gre za naklepno ravnanje prevoznice (zavarovanke), če je (naklepno) kaznivo dejanje storil njen voznik. Naklep je imel njen delavec in ne prevoznica (pravna oseba).
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - plačilo odškodnine - obseg zavarovalnega kritja - delo na polju - padec s traktorja - pojem uporabe motornega vozila
Sklop pravno odločilnih dejstev, na katerih sta sodišči prve in druge stopnje utemeljili svojo odločitev, zajema ugotovitev, da se je tožnica poškodovala pri padcu s traktorske prikolice, ko je na njivi, izven javnih površin, nakladala bale slame. Škoda, ki nastane pri delu na polju, ni zajeta z obsegom kritja iz zavarovalne pogodbe, saj takšna dejavnost ni povezana z uporabo traktorja v pomenu 15. člena ZOZP.
razlaga zakona - odgovorna oseba - obseg zavarovalnega kritja - splošni pogoji za zavarovanje voznika (AO zavarovanje) - škoda zaradi telesnih poškodb - neznano motorno vozilo plačila zmožna druga oseba - sistematična razlaga - slovensko zavarovalno združenje
Zavarovalnica škode ne krije v nobenem primeru, kadar je za škodo odgovorna druga oseba, ki je plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana. Odgovorna oseba, torej subjekt, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja, kadar škodo povzroči voznik neznanega motornega vozila, je Slovensko zavarovalno združenje.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS40941
ZZVZZ-I člen 2. ZZVZZ-H člen 13, 14.ZZVZZ člen 14, 14/2.ZZavar člen 53, 53/2.
zavarovalni nadzor - družba za vzajemno zavarovanje - organiziranost skupščine družbe za vzajemno zavarovanje
Tožeča stranka je resda uskladila statut z določbami ZZVZZ-H (glej 13. in 14. člen ZZVZZ-H), toda organiziranost skupščine kot skupščine zastopnikov je ostala do izteka njihovega mandata, to je do dne 15.4.2007. V času nastopa veljavnosti ZZVZZ-I je imela (statutarno in de facto) skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, zaradi česar se določba 2. člena ZZVZZ-I nanjo neposredno nanaša. Ugotovitev tožene stranke o kršitvi določbe 2. člena ZZVZZ-I je tako pravilna.
Morebitna napačna prijava vrednosti blaga carinski oblasti ne vpliva na višino škode, nastale na zavarovanem blagu. Prav tako sama po sebi ne vpliva na obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe, da plača odškodnino.
Kadar delodajalec plačuje kolektivno nezgodno zavarovanje, je treba presoditi, ali gre za zavarovanje odgovornosti, saj se v takem primeru izplačana zavarovalnina všteje v odškodnino, ki jo je delodajalec dolžan plačati tožniku za škodo, ki jo je povzročil njegov delavec.
Ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožene stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je zato treba uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres.
družba za vzajemno zavarovanje - zavarovalni nadzor - postopek sodnega varstva - oblikovanje osebnega računa - osebni račun člana - osebni račun družbe - delež v varnostnih rezervah družbe - prenos deleža ob prenehanju članstva
Pri družbi za vzajemno zavarovanje (DVZ) gre za posebno organizacijsko obliko, ki je urejena z določbami ZZavar. DVZ je poseben tip družbe, ki ima primesi zadružništva in družbeništva, podobnega kot v gospodarskih družbah. Čeprav DVZ ni družba po ZGD, pa jo je po statusnih značilnostih mogoče primerjati z gospodarskimi družbami. Zato se zanjo podredno in smiselno uporabljajo tudi določbe prvega do šestega poglavja prvega dela ZGD (37. člen ZZavar).
Družba opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti (prvi odstavek 36. člena ZZavar), kar pomeni, da celotno delovanje družbe temelji na zavesti skupnosti in medsebojne pomoči. Tako družba po svoji naravi predvsem zagotavlja zavarovalno varnost svojim članom. Člani DVZ so do družbe v dvojnem razmerju: članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba. Statut DVZ ureja statusno-pravne značilnosti družbe, medsebojna članska razmerja med člani družbe in organizacijo upravljanja z družbo.
ZZavar v prvem odstavku 44.a člena določa, da "statut lahko določi, da se kot temeljni kapital DVZ upoštevajo tudi sredstva na računih članov DVZ" (s tem da v drugem odstavku 44.a člena podrobneje določa, pod kakšnimi pogoji se lahko sredstva na računih članov družbe upoštevajo kot temeljni kapital DVZ). Ker je tudi "temeljni kapital" pri kapitalskih družbah razdeljen na deleže, ni videti pomislekov glede statutarne ureditve tožeče stranke, da se na računih članov prikaže njihova udeležba v temeljnem kapitalu DVZ v obliki deleža.
Sicer pa ZZavar v zvezi z varnostnimi rezervami v prvem odstavku 44. člena med drugim določa, da se "če statut ne določa drugače, ustanovni kapital lahko uporabi tudi za oblikovanje varnostnih rezerv" DVZ, v 47. členu pa, da "mora statut določiti način oblikovanja rezerv za kritje izgub iz poslovanja (varnostne rezerve), vrsto premij (prispevkov), ki se letno uporabijo za oblikovanje varnostnih rezerv, in najnižjo višino, ki jo morajo dosegati varnostne rezerve". Varnostne rezerve se praviloma oblikujejo iz dobička po letnem obračunu, ki je namensko izločen, medtem ko se v tožeči stranki glede na njene statutarne določbe lahko oblikujejo tudi iz ustanovnega kapitala, pri čemer pa ni videti, da bi bilo evidentiranje sredstev na (osebnih) računih članov družbe, namenjenih za oblikovanje varnostnih rezerv, in to v obliki deleža, samo po sebi v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami oziroma da bi sporni delež odstopal od opredelitve deleža kot pravnega pojma, ki označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima ustanovitelj (član družbe) na temelju vplačanih sredstev (vložka).
Ker je oblikovanje osebnega računa, na katerem so sredstva člana, vezano na članstvo v DVZ, ni videti zakonske podlage za oblikovanje osebnega računa tožeče stranke.
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-92/1NM člen 24, 31, 31/1.
zavarovanje avtomobilskega kaska - tatvina vozila - izplačilo zavarovalne vsote - sozavarovana oseba - prepustitev stvari v uporabo - vzročna zveza
S predložitvijo lažnih podatkov namreč ni izpolnjen pogoj predložitve "zahtevanih" (implicite "resničnih") podatkov, saj predložitev lažnih podatkov ne presega ravni standarda nepredložitve podatkov.
Izkazanost nepredložitve zahtevanih podatkov zadošča, da sodišče na tej podlagi domnevano dejstvo nenastanka zavarovalnega primera vzame za podlago sodbe brez nadaljnjega dokazovanja.
nastanek premoženjske škode - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - delna izpolnitev - izpolnitev naturalne obligacije
Tožnica ni ponudila nobenih pravno relevantnih trditev, ki bi vplivale na tek petletnega zastaralnega roka iz drugega odstavka 376. člena ZOR. Zastaranja namreč ni moglo pretrgati dejstvo, da je tožena stranka 24.10.2000 plačala tožnici znesek, ki ji je bil pravnomočno prisojen iz naslova kasko zavarovanja za šipe na avtomobilu, saj je tožena stranka s tem izpolnila obveznost, ki je imela povsem samostojno pravno usodo.
zakonska cesija - subrogacija - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Zastaranje terjatve, ki jo pridobi zavarovalnica od zavarovanca zoper tretjega začne teči takrat, ko začne teči proti tretjemu zastaranje zavarovančeve terjatve (ki jo ima zaradi škodnega dogodka). Začetek teka zastaralnega roka je torej enak za zavarovanca in za zavarovalnico, čeprav pridobi zavarovalnica terjatev šele kasneje kot zavarovanec.
zavarovalna pogodba - zavarovanje prevoza umetniških slik - povrnitev škode zaradi kraje slik - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnega kritja - groba (velika ali huda) malomarnost zavarovanca
Pri pojmu grobe (oziroma velike ali hude) malomarnosti gre za tako imenovani nedoločen pojem (pravni standard). Subsumpcija dejanskih ugotovitev pod ta pravni pojem pa pomeni pravno sklepanje.
Delavec zavarovanke (voznik), ki je bil zadolžen za prevoz umetniških in starinskih predmetov, in ki se je (med postankom) med prevozom oddaljil od svojega vozila in od predmetov, za katere oziroma za prevoz katerih je bil zadolžen, ne da bi jih zavaroval oziroma nadzoroval, je dejansko ravnal z veliko malomarnostjo, kar pomeni skrajnje nepazljivo.
družba za vzajemno zavarovanje - dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov - pogoji za članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje
Ker določba drugega odstavka 42. člena ZZavar-UPB1 postavlja izjemo od pravila, postavljenega v 1. odstavku, tožeči stranki ni mogoče odreči zaprošenega soglasja samo na podlagi tega, ker njen statut ni v skladu z določbo 1. odstavka 42. člena ZZavar-UPB1.