V zavarovalni pogodbi je določeno, da se je tožnica z dodatnim nezgodnim zavarovanjem zavarovala za trajno invalidnost do vključno 50 odstotkov za 250.000 avstrijskih šilingov in za invalidnost nad 50 odstotkov za 500.000 avstrijskih šilingov. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določila razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Če torej upoštevamo, da bi zavarovanki pripadlo za 100 odstotno invalidnost 500.000 avstrijskih šilingov in za 50 odstotno invalidnost 250.000 avstrijskih šilingov, je razumljiv tožbeni zahtevek, da tožnica zahteva zavarovalnino v sorazmernem znesku od izračunane vsote za 50 odstotkov ali za 100 odstotkov invalidnosti. V obravnavani zadevi tožničina trajna invalidnost ne dosega 50 odstotkov, zato zahteva ustrezni delež od 250.000 avstrijskih šilingov. Ker je ugotovljena invalidnost 45 odstotkov in ker ji je zavarovalnica že izplačala zavarovalnino za 7 odstotkov, zahteva še zavarovalnino za 38 odstotkov invalidnosti. Zato je treba pravilno izračunati ustrezen delež, ki ga predstavlja 38 odstotna invalidnost v primerjavi s 50 odstotno invalidnostjo.
Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnine ni le posledica izključno oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Načelo individualizacije višine odškodnine ima korektiv v enako pomembnem načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje tožnikovih posledic v primerjavi tudi z bistveno hujšimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje preživnin zanje v ustreznih razmerjih.
Pravilo o objektivnih mejah pravnomočnosti iz 319. člena ZPP se nanaša le na odločitve o tožbenem zahtevku, o nasprotnem tožbenem zahtevku in o pobotnem ugovoru, te odločitve pa vsebuje izrek sodbe. Razlogi dejanske ali pravne narave, ki niso zajeti v izreku, torej ne postanejo pravnomočni. Zato v tej zadevi ne gre za že razsojeno stvar.
Revizijsko sodišče je že v več zadevah poudarilo dva namena obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti po Zakonu o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja ter zavzelo stališče, da sta lahko oba namena dosežena le, če so z zavarovanjem krite vse škode, ki jih je mogoče pričakovati v enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
Odlok o najnižji zavarovalni vsoti, ki ne sledi hiperinflaciji, ne uresničuje namena zakona. Tak odlok je treba zato razlagati v skladu z zakonodajalčevim namenom.
ZTSPOZ (1990) člen 120, 124.ZOR člen 446.ZPod člen 187a. ZGD člen 533m.
pasivna legitimacija - sprememba dolžnika - statusna uskladitev prejšnje zavarovalne skupnosti - delitev zavarovalne skupnosti - solidarna odgovornost pravnih naslednikov
Določbe 120. in 124. člena ZTSPOZ/90 se nanašajo na primer, ko se je nekdanja zavarovalna skupnost le statusno uskladila z ZTSPOZ/90, ne urejajo pa položaja, ko se je zavarovalna skupnost ob uskladitvi z novo zakonsko ureditvijo hkrati tudi razdelila na več novih zavarovalnih subjektov. Morebitna hkratna delitev, ki sicer upošteva princip poprejšnje razdelitve poslovnih enot ali območnih skupnosti, je zato notranja stvar pravnih naslednikov. Ti upniku nekdanje zavarovalne skupnosti odgovarjajo solidarno po splošnih pravilih statusnega prava.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - vožnja v vinjenem stanju - izguba zavarovalnih pravic
Iz ugotovitve, da je imel zavarovanec v krvi več kot 0,5 odtisočkov alkohola, na katero je revizijsko sodišče vezano, izhaja ob uporabi splošnih pogojev pogodbe zaključek, da je zavezanec izgubil zavarovalne pravice.
razlaga splošnih pogojev pogodbe - zavarovane nevarnosti - zavarovanje za primer zlonamernih ravnanj tretjih oseb - požar
V obravnavani zadevi je bilo osrednje vprašanje, ali zavarovanje pred zlonamernimi dejanji tretjih oseb krije škodo, ki nastane s požigom zavarovanega vozila s strani neznane osebe. Vse metode razlage, ki pridejo v poštev pri razlagi splošnih pogodbenih pogojev, dajo pritrdilni odgovor.
Ne gre za nejasna določila zavarovalnih pogojev, če je mogoče njihov pomen enopomensko opredeliti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu iz prvega odstavka 99. člena ZOR (82. člen OZ).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08774
ZOR člen 154, 154/1, 813, 897, 901, 901/2, 901/3, 901/4, 942.ZPP člen 2, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/7, 286, 337, 381.
življenjsko zavarovanje - sklenitev zavarovalne pogodbe prek posrednika - skrbnost dobrega strokovnjaka - lažno predstavljanje za zastopnika - odškodninska odgovornost - odškodnina v višini zavarovalnine - prekoračitev tožbenega zahtevka - začetek teka zamudnih obresti
Zavarovalna pogodba ni bila sklenjena, ker ponudba za sklenitev pogodbe ni bila izročena zavarovalnici.
Podana je odškodninska odgovornost posrednika, ki je z malomarnim nadzorom nad sodelavci in nad originalnimi obrazci z oznakami zavarovalnice in posrednika, opustil skrbnost, ki je potrebna po običajnih normah obnašanja, ter s tem omogočil C. C., da se je lažno predstavil za njegovega zastopnika in pri tožnici ustvaril vtis, da bo s podpisom ponudbe prišlo do sklenitve zavarovalne pogodbe, vendar te ponudbe ni dostavil zavarovalnici.
ZTSPOZ (1990) člen 99, 99/1, 107. Haška konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 4.
odgovornost za poškodbo potnika v avtobusu banjaluške registracije - škodni dogodek na ozemlju R Madžarske - odgovornost na podlagi pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, sklenjene ob prehodu državne meje - odgovornost za nezavarovano vozilo tuje registracije
Do poškodbe tožnice kot potnice v avtobusu banjaluške registracije je prišlo na Madžarskem. Zato pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki je bila sklenjena kasneje ob prehodu državne meje v Slovenijo, ne more biti podlaga za odgovornost slovenske zavarovalnice. Pasivna legitimacija tretje tožene bosanske zavarovalnice, pri kateri nesporno ni bila sklenjena pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ni mogoče utemeljevati s pravili o odgovornosti za nezavarovano vozilo tuje registracije, ker na območju, na katerem je nastala škoda, nima svojega sedeža.
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95 člen 3, 3/2-16. Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-95 člen 4.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
nezgodno zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO plus) - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov - zavrženje revizije
Vrednost spora zaradi plačila zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja in zaradi plačila odškodnine iz naslova prostovoljno sklenjenega zavarovanja za telesne poškodbe voznika se zaradi različne dejanske in pravne podlage presoja za vsak zahtevek posebej.
Vzrok požara v avtomobilu je bila vožnja z zategnjeno ročno zavoro, kar je v jasni vzročni zvezi z ugotovljeno stopnjo tožnikove alkoholiziranosti. Vožnja pod vplivom alkohola pomeni kršitev določb zavarovalne pogodbe. Zato tožnika zadene pogodbeno dogovorjena sankcija, torej izguba zavarovalnih pravic.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS08755
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 203. ZVD člen 44, 46, 49. ZTPDR člen 73.ZPP člen 39, 39/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377, 384, 384/1.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varstvo pri delu - deljena odgovornost - zavarovalna pogodba - zavarovanje civilne odgovornosti - omejitev zavarovalne vsote - obstoj dogovora o valorizaciji zavarovalne vsote - sokrivda oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - dovoljenost revizije - glavna in postranske terjatve - zamudne obresti - vrednost spornega predmeta - sklep o stroških - pravno mnenje - zavrženje revizije
Ravnanje zadnje stranice tovornjaka s tramom, oprtem na steber, predstavlja nepravilen in nevaren način popravila. Gre za krivdno odgovornost delodajalca, ki je dopuščal tak način dela in je opustil dolžnost zagotoviti delavcem varen način in pogoje dela. Odločitev o 30 % prispevku oškodovanca k nastanku škode pa je posledica ugotovitev, da je oškodovanec sam izbral tak način popravila, čeprav je vedel, da je do podobnih nasreč že prihajalo. Tako svojega dela ni opravljal s pazljivostjo, da bi s tem varoval svoje zdravje, ni prijavil pomanjkljive varnosti pri delu in ni uporabljal opreme za varstvo pri delu.
Ob pravilnem pristopu k razlagi celotne police in ne samo iztrganih delov posameznih pogodbenih določb je nedvomno, da ne gre za nejasno, ampak samo za sporno določbo v pomenu drugega odstavka 99. člena ZOR. Spornega besedila, da znaša zavarovalna vsota "za trajno invalidnost do vključno 50 % 250.000 ATS", ni mogoče razumeti tako, da je zavarovalna vsota 250.000 ATS vedno enaka in neodvisna od dejansko ugotovljenega odstotka trajne invalidnosti.
POGODBENO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS08573
ZTSPOZ (1990) člen 120, 124. ZTSPOZ (1976) člen 9. ZGD člen 533m.ZPod člen 187a.ZPP člen 380, 380/2.
sprememba na strani dolžnika - delitev pravne osebe - statusno preoblikovanje Zavarovalne skupnosti - solidarna odgovornost novo nastalih pravnih subjektov - zmotna uporaba materialnega prava
Če se je nekdanja Zavarovalna skupnost ob statusnem preoblikovanju, kot ga je nalagala določba 120. člena ZTSPOZ (1990), obenem razdelila na več pravnih subjektov, odgovarjajo ti upniku solidarno.
Med primeri, v katerih zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja, je v 3. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev AO-86 določen tudi primer, ko voznik zavarovanega avtomobila v času prometne nesreče vozi pod vplivom alkohola. Dokazovanje vinjenosti voznika je zavarovalnici olajšano s tremi dejanskimi domnevami iz a-c točk 3. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev. Če zavarovalnica dokaže eno izmed domnevnih baz (stopnja alkohola v krvi, pozitiven alkotest, izmik preiskavi), sodišče domnevano dejstvo (vinjenost voznika) vzame za podlago svoje sodbe brez dokaza. V obravnavanem primeru sodišči prve in druge stopnje nista ugotovili niti vinjenosti tožnika, niti katerega izmed dejanskih stanj, preko katerih bi se domnevalo o obstoju vinjenosti. Po ugotovitvah sodišč pri tožniku ni bil opravljen alkotest, njegova stopnja alkohola v krvi je bila pod dovoljeno, prav tako pa se ni izmaknil preiskavi (tretja stran sodbe sodišča druge stopnje). Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je presoja, da tožnik ni izgubil zavarovalnih pravic, materialnopravno pravilna.
V tem postopku je dokazana toženčeva odklonitev preizkusa alkoholiziranosti. To dejstvo ima po zavarovalnih pogojih za posledico izgubo pravic iz zavarovanja. Ker je zavarovalnica izplačala oškodovancu odškodnino iz toženčevega zavarovanja odgovornosti, je utemeljen regresni zahtevek zavarovalnice.
zavarovalna pogodba - izplačilo zavarovalne vsote ob doživetju - upravičenec do izplačila - ničnost
Na obstoj ničnosti mora sodišče res paziti po uradni dolžnosti, vendar je tudi pri tem vezano na dejansko stanje, ki ga v trditveni podlagi svojih navedb postavljata pravdni stranki.
Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO+97 člen 2, 2/1. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-97 člen 2, 2/1-2.ZOR člen 919, 919/1.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje voznika motornega vozila za škodo zaradi telesnih poškodb - dogovorjena zavarovalna vsota - posredni oškodovanci
Materialnopravna podlaga za odločanje v tej zadevi je zavarovalna pogodba po splošnih pogojih za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb. Zavarovalna pogodba za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti to že po naravi tovrstnih pogodb ne more biti, saj je zavarovana odgovornost voznika v razmerju do drugih.
V primeru voznikove smrti so po zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih za AO+ zavarovani upravičenci voznikovi svojci, vendar tudi zanje veljajo določbe zavarovalne pogodbe in splošnih pogojev o omejitvi dajatev zavarovalnice z dogovorjeno zavarovalno vsoto.
ZOR člen 142, 142/1, 142/3, 897, 901, 901/1, 902, 902/1, 902/3, 902/4, 942.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje - življenjsko zavarovanje - zavarovalna polica - splošni zavarovalni pogoji kot sestavni del pogodbe - izročitev zavarovalnih pogojev in zapis opozorila zavarovalnice
Zavarovalni pogoji veljajo kot sestavni del zavarovalne pogodbe ter vežejo stranke, če je zavarovalnica nanje opozorila sklenitelja zavarovanja in mu izročila njihovo besedilo, kar more biti ugotovljeno na polici.