ZZavar člen 24, 24/1-1, 24/2, 266, 266/2, 279, 279/3.ZUP člen 214, 214/1-5.
obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe - strokovna usposobljenost kandidata
Štiriletne izkušnje pri vodenju zavarovalnice ali primerljivega podjetja so bile predpisane samo kot (izpodbojna) domneva za obstoj pogoja, da je mogoče izdati dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe osebi, ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov zavarovalnice.
Če je zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe zavrnjena zato, ker je Agencija za zavarovalni nadzor ugotovila, da kandidat nima ustreznih teoretičnih in praktičnih znanj za vodenje zavarovalnice, mora biti v obrazložitvi navedeno, katera so taka teoretična in praktična znanja in katerih od njih kandidat nima.
pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor - dovoljenje za opravljanje drugih zavarovalnih poslov - izdaja ugotovitvene odločbe
Za odločanje o ugotovitvenem zahtevku, po dejanskem stanju v času vložitve prvotne zahteve in po določbah ZZav, tožena stranka ni pristojna. Take pristojnosti ji ZZavar ne daje z nobeno določbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS08659
ZPP člen 14, 41, 41/2, 92, 213, 339, 339/2-8, 339/2-14, 367, 367/2, 370, 370/3, 377. ZTSPOZ člen 51.ZOR člen 177, 177/3, 200.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - zavrženje revizije - absolutna bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku - predmet zavarovanja avtomobilske odgovornosti - odgovornost zavarovalnice - povzročitev nesreče z zategnitvijo ročne zavore - oviranje voznika med vožnjo - vinjenost sopotnika na sprednjem sedežu - oprostitev odgovornosti - ravnanje odškodovanca
Toženec ni povzročil nesreče z uporabo vozila, temveč s tem, da je oviral tožnico med vožnjo avtomobila, ko je zavrl z ročno zavoro.
Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da tožnica ni bila izključena iz upravljanja z vozilom. Še vedno je vozila vozilo, pri vožnji je bila le zmotena s strani toženca. Ker je zavarovalnica prevzela le riziko nastopa (toženčeve) odškodninske odgovornosti, izvirajoče iz (toženčeve) uporabe vozila, ne pa iz oviranja prometa na kakšen drug način (motenje voznika z zategnitvijo ročne zavore ali pa npr. s prekritjem oči vozniku), od nje ni mogoče zahtevati povrnitve škode.
Ugotovljeno je bilo, da je toženec z zavarovalnico sklenil le obvezno avtomobilsko zavarovanje, katerega predmet je odškodninska odgovornost (ne pa tudi prostovoljnega AO plus zavarovanja, ki krije tudi škodo, nastalo vozniku). Tako je bila tožnica kot voznica vozila (po pooblastilu njegovega imetnika) zavarovana le za riziko nastopa njene odškodninske odgovornosti nasproti drugim osebam, ne pa tudi za primer lastne poškodbe.
opravljanje drugih zavarovalnih poslov - pristojnost za odločanje
Čeprav prehodne določbe ZZavar v 360. členu v zvezi s 5. odstavkom 352. člena ZZavar izrecno ne navajajo postopkov za pridobitev dovoljenj in soglasij, za katere je bilo po ZZav pristojno ministrstvo, pristojno za gospodarske dejavnosti, je treba šteti, da se tudi ti postopki nadaljujejo po določbah ZZavar, za odločanje pa je pristojna Agencija. Navedenih prehodnih določb ZZavar namreč ni mogoče razlagati drugače kot da se vsi postopki, ne glede na obliko gospodarskega subjekta, ki so ob uveljavitvi novega zakona že začeti, dokončajo po določbah ZZavar.
Ne gre za rabo motornega vozila v smislu določb 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, če je bil kolesar poškodovan zaradi odpiranja vrat osebnega avtomobila in pri tem ni šlo za tipično prometno situacijo.
zavarovanje delodajalca proti odgovornosti - nesreča pri delu - višina zavarovalne vsote - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Tožena zavarovalnica je ugovarjala, da ni dolžna plačati odškodnine, ki presega zavarovalno vsoto, sodišče druge stopnje, ki je po tožnikovi pritožbi utemeljeno zvišalo prisojeno denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, pa tega ni upoštevalo oziroma v svoji sodbi, s katero je prisodilo odškodnino preko 3.900.000 tolarjev, ni pojasnilo, zakaj je sodilo drugače kot je sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, ki pri pogodbenih zavarovanjih odgovornosti vedno upošteva določbo prvega odstavka 941. člena ZOR in oškodovancem omogoča povrnitev škode, za katero odgovarja zavarovanec, toda največ do zneska njene obveznosti. Drugačna je sodna praksa v zvezi z zavarovanjem odgovornosti v prometu, ker temelji na zakonski obveznosti in je treba upoštevati namen, zaradi katerega je zakonodajalec predpisal obvezno zavarovanje. Toda v obravnavanem primeru gre za nesrečo pri delu in ker zakonodajalec v naši državi ni predpisal obveznega zavarovanja, je treba izhajati iz pogodbe med zavarovancem in zavarovalnico.
Sodišče je podrobno ugotovilo in opisalo potek tožnikovega zdravljenja in tožnikove bolečine, ki so pri opeklinah izrazito hude. Ker so telesne bolečine tako povezane z nevšečnostmi med zdravljenjem, da ene povzročajo druge in obratno ter jih zaradi soodvisnosti ni mogoče ločiti, sodna praksa pri telesnih bolečinah upošteva tudi nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, pa tudi potem. Zato razglabljanje, ali srbenje lahko povzroča telesne bolečine, ni pomembno. Dejstvo je, da je bil tožnik takrat, ko so ga zažgali, relativno mlad (36 let) in da bo trpel bolečine in druge neprijetnosti, zlasti pri povečani telesni aktivnosti ali povečani zunanji ali telesni temperaturi, ko je prisotno močnejše znojenje ali draženje kože.
Kdaj mora zavarovalnica izpolniti svojo obveznost - plačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto, ureja 919. člen ZOR. V 1. odstavku določa, da mora izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši kot štirinajst dni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal. V 2. odstavku pa to pravilo relativizira: Če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Za ugotovitev, kdaj pride zavarovalnica v zamudo (in kdaj začno teči zamudne obresti - 277. člen ZOR) je treba zato odgovoriti na naslednja vprašanja:
1. kdaj je zavarovalnica dobila obvestilo, da je nastal zavarovalni primer;
2. koliko znaša dogovorjen rok za izplačilo zavarovalnine;
3. ali je bil za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice (ali njenega zneska) potreben določen čas;
4. kdaj bi morala zavarovalnica, upoštevaje njeno profesionalno skrbnost (2. odstavek 18. člena ZOR), ugotoviti obstoj in znesek svoje obveznosti.
Če gre za v avtomobilskem prometu pričakovano škodo, sodišče prisodi odškodnino ne glede na zavarovalno vsoto v obveznem zavarovanju, ki je veljala ob škodnem dogodku.
Na obveznost zavarovalnice ne vpliva dejstvo, da oškodovanci niso tožili povzročitelja nesreče niti da sopotnici nista tožili zavarovalnice, pri kateri je bil odgovornostno zavarovan nekrivi voznik.
ZOR člen 148, 148/1. Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-92 člen 3, 3/1-3, 3/2.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza
Ker vožnja pod vplivom alkohola pomeni kršitev pogodbene obveznosti, se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da gre pri vprašanju o ohranitvi pravic iz zavarovanja kljub taki vožnji, torej pri vprašanju izpodbijanja vzročne zveze med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo, predvsem za vprašanje, ali ni prišlo do škode iz kakšnega drugega vzroka, ki je neodvisen in samostojen dejavnik v razmerju do zavarovanca oziroma do nastanka škode (na primer ravnanje drugega, nenadna okvara na vozilu itd.). Zavarovanec ne izgubi svojih pravic iz zavarovalne pogodbe predvsem takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva alkoholiziranost ni vplivala na nastanek in obseg škode. Upoštevajo se zato zunanji vzroki, ki niso odvisni od zavarovanca. Način vožnje zavarovanca (v obravnavanem primeru je toženec vozil v križišču preko namišljene sredinske črte delno po nasprotnem voznem pasu) ni tak zunanji vzrok.
prostovoljno zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovalna vsota - valorizacija zavarovalne vsote - načelo denarnega nominalizma - objektivna odgovornost delodajalca nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - enotna sodna praksa - sprememba sodne prakse - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine
Ko je pravna prednica tožene stranke na zboru delegatov rizičnih skupnosti premoženjskih in osebnih zavarovanj dne 26.6.1989 sprejela sklep o valorizaciji kritnih obveznosti zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb, ni s tem kršila določbe 394. člena ZOR, marveč, še več, prilagodila se je takratni praksi sodišč, ki so zaradi nezmerne inflacije in varstva oškodovancev upoštevala zavarovalne vsote najprej glede na čas sklenitve pogodbe, potem glede na čas škodnega dogodka in čas sojenja, končno pa so uporabila neposredno valorizacijo zavarovalnih vsot, kar vse je končno dobilo svoj odsev v Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu iz leta 1994.
Ni ne pravnega ne siceršnjega razloga, da nekomu, ki ima zdravstvene težave (tu revizija omenja tegobe v zvezi z bolezenskimi težavami z okoljem) ne bi šla odškodnina zaradi skaženosti, če je ta objektivno podana in če zaradi nje prizadeti duševno trpi, kar oboje je bilo ugotovljeno.
Zavarovalno pogodbo sestavljajo zavarovalna polica in priloženi zavarovalni pogoji. Ti so sestavni del same zavarovalne pogodbe (tretji odstavek 902. člena ZOR, prvi odstavek 142. člena ZOR) in dopolnjujejo njeno vsebino. Uporaba posameznih določb zavarovalnih pogojev brez upoštevanja določb zavarovalne police zato že po logiki stvari same ni mogoča.
Sporna klavzula v zavarovalni polici se glasi: "območje dejavnosti v SFRJ", vnešena pa je za natisnjenim besedilom: "kraj zavarovanja". Tak zapis kraja zavarovanja oziroma območja, za katerega velja zavarovalna pogodba, je jasen, zato ga je treba po določbi prvega odstavka 99. člena ZOR uporabiti tako, kot se glasi.
ZOR člen 919, 919/3. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje NE-91 NM člen 14.ZPP člen 380, 380/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo zavarovalnine - obveznosti zavarovalnice - invalidnost - čas nastanka invalidnosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri presoji ali je zavarovalnica prišla v zamudo z izplačilom odškodnine ali zavarovalne vsote po drugem odstavku 919. člena ZOR oziroma 943. člena OZ, je treba ugotoviti ali bi lahko ugotovila celo škodo na podlagi predložene dokumentacije in morebitnih dodatnih pregledov in izvidov, ki bi jih morala pridobiti zavarovalnica kot strokovnjakinja. Če tega ne bi mogla, bi morala izplačati odškodnino za ugotovljivo škodo, za ugotavljanje invalidnosti oškodovanke pa upoštevati roke, ki so določeni v splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS08469
ZPP člen 30, 44, 67, 70, 339, 339/2-2, 360, 383.ZOR člen 52, 63, 901, 942.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izločitev sodnika - stvarna pristojnost sodišča - vrednost spornega predmeta - sklenitev zavarovalne pogodbe - osebno zavarovanje - zavarovalni primer - naravna smrt zaradi bolezni - nezgodna smrt - izvensodna poravnava - napake volje - nesporazum - ničnost pogodbe zaradi podlage - odškodninska odgovornost zaradi izjalovitve pričakovanj - pričakovanja, katerih možnost nastanka pravni red izključuje
Volja zavarovalnice je bila glede njenih obveznosti izražena v splošnih pogojih za življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje ter v navedeni zavarovalni polici, s podpisom katere je bila zavarovalna pogodba med strankami pogodbe sklenjena (901. člen ZOR). Če zavarovanec meni, da se je z zavarovalnico sporazumel za kakšno drugačno (višjo) zavarovalno vsoto od tako dogovorjene, v resnici pa do sporazuma ni prišlo, gre za nesporazum (63. člen ZOR), ki tožnice ne upravičuje do zahtevka za izplačilo višje zavarovalnine od sporazumno dogovorjene, saj pogodba v tem obsegu spričo z določbo 63. člena ZOR predvidenih posledic nesporazuma sploh ni nastala. Povedano še drugače to pomeni, da je zaveza tožene stranke (zavarovalnice) iz izvensodne poravnave za plačilo zneska, ki presega dogovorjeno zavarovalno vsoto z nateklimi obrestmi zaradi njene zamude s plačilom, brez podlage in da je v tem delu izvensodna poravnava, ki ima naravo pogodbe, nična na podlagi določbe 52. člena ZOR.
Vendar tožnica ne more uspešno uveljavljati odškodninske terjatve s sklicevanjem na izjalovitev tistih pričakovanj, katerih možnost nastanka je z obstoječim pravnim redom izključena (glede na nemožnost ustvarjanja pravnih učinkov z ničnimi in neobstoječimi pogodbami).
ZOR člen 100. Splošni pogoji za požarno zavarovanje P-94 člen 1, 1/4, 4, 4/3, 4/4-1.
premoženjsko zavarovanje - zavarovalno kritje - splošni pogoji - požarno zavarovanje - vihar - vdor hladnega zraka - škoda zaradi zmrzali
Zavarovanje po splošnih pogojih za požarno zavarovanje P-94 krije tudi škodo na zavarovani opremi in zalogah zaradi zmrzali, ki je nastopila zaradi vdora hladnega zraka skozi strešne odprtine, nastale zaradi viharja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS08280
ZPP člen 41, 41/2, 154, 165, 339, 339/2-14, 358, 358-4, 367, 367/2, 377, 380.ZOR člen 99.OZ člen 1060.
dopustnost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ta ne more preizkusiti - zmotna uporaba materialnega prava - razlaga pogodb - splošni pogoji zavarovanja odgovornosti - športna vožnja - hitrostna vožnja z motocikli - izključitev zavarovalnega kritja
Premoženjska in nepremoženjska škoda imata različno dejansko in pravno podlago tudi v primeru, ko se odškodnini za njiju uveljavljata z eno tožbo. Zato se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Tudi če gre za sicer morda nejasna določila, lahko stranki sami to nejasnost odstreta z med njima skladnim razumevanjem morda večpomenskega določila. Med strankama določilo petega odstavka 3. člena pogojev zavarovanja AO-plus-92, v pomenu, kot ga je razlagalo (drugače) sodišče druge stopnje, ni bilo sporno. Zato ob sojenju na drugi stopnji ni bilo pogojev za pripisovanje drugačnega pomena določilu o rizičnih izključitvah med drugim tudi v primeru hitrostnih voženj po "za ta namen določenih stezah" od tistega, ki sta mu ga glede atributa "določenosti" pripisovali stranki.
Presoja sodišča na podlagi ugotovitev izvedencev in drugega dokaznega gradiva, za kakšno stopnjo trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode gre po tabeli invalidnosti Splošnih pogojev tožene stranke za nezgodno zavarovanje oseb, pomeni uporabo materialnega prava.
nezgodno zavarovanje - prostovoljno zavarovanje - splošni pogoji zavarovanja AO+ - zavarovanje imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - razlaga pogodbe in splošnih pogojev - uporaba pogodbenih določil - obseg zavarovalnega kritja
AO+ zavarovanje je posebna oblika nezgodnega zavarovanja, ki spada med prostovoljna pogodbena zavarovanja. V taki pogodbi in splošnih pogojih, ki so njen sestavni del, je dopusten tudi dogovor, da je zavarovalnica dolžna povrniti le nekatere od pravno priznanih škod. Po 1. členu pogojev AO+93-NM se je zavarovalnica zavezala povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb ob uporabi motornega vozila, na katero je vezano to zavarovanje, utrpi upravičenec. Tožnikova škoda ni posledica telesnih poškodb ob uporabi motornega vozila. Njen vzrok je v akutni reakciji na stres ob dogodku, torej v njegovi duševni sferi in ne v telesni poškodbi.