predlog za dopustitev revizije - plačilo zavarovalnine - nezgodno zavarovanje - ocena invalidnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnica je od sodišča zahtevala, naj toženi zavarovalnici naloži plačilo 6.000 EUR zavarovalnine na podlagi sklenjene pogodbe o mešanem življenjskem zavarovanju z dodatnim nezgodnim zavarovanjem zaradi zloma gležnja. Zavarovalnica ji je zavarovalnino že izplačala, tožnica pa trdi, da bi ji morali priznati še dodatnih 30% invalidnosti.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. S pomočjo izvedenca je presodilo, da je cenzor zavarovalnice pravilno ugotovil do kakšnega zmanjšanja vsote gibov desnega gležnja in odstotka invalidnosti je zaradi nezgode prišlo pri tožnici.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala pogojev za dopustitev revizije.
plačilo zavarovalnine zaradi tatvine - kasko avtomobilsko zavarovanje - izključitev zavarovalnega kritja - velika malomarnost - groba (velika ali huda) malomarnost zavarovanca - zavarovančeva dolžnost preprečiti nastanek zavarovalnega primera - dolžna skrbnost - predvidljivost nastanka škode - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Tožnik bi ravnal z veliko malomarnostjo, če bi bil nastanek zavarovalnega primera (kraja avtomobila) običajna (najpogostejša) posledica takega ravnanja, z navadno malomarnostjo pa, če nastanek zavarovalnega primera ne bi bil običajna (najpogostejša) posledica takega ravnanja, vendar bi bila kljub temu večina razumnih ljudi v enakih okoliščinah sposobna predvideti, da lahko tako ravnanje povzroči nastanek zavarovalnega primera (torej, da je bila možnost kraje avtomobila predvidljiva).
Ni mogoče pritrditi sodiščema prve in druge stopnje, da se od povprečno skrbnega človeka pričakuje, da vselej izhaja iz domneve o nepoštenosti ljudi, ki jih ne pozna dobro. Tudi dejstvo, da so ob druženju uživali alkohol in kokain, tega izhodišča ne more spremeniti. Čeprav je tožnik v stanovanje povabil osebi, ki ju ni poznal dobro, in z njima užival prepovedano drogo, pa iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, da bi bil seznanjen s kakšnimi okoliščinami, iz katerih bi lahko sklepal, da sta nepošteni in da obstaja nevarnost, da mu bo katera od njiju ukradla avto. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da tožniku ni mogoče očitati, da je ravnal z veliko malomarnostjo. Zato pa ni pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je škoda, ki je tožniku nastala zaradi kraje vozila, po 10. točki 2. člena splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska osebnih vozil (individualna zavarovanja) AK-OV 01/15 izključena iz kritja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00055639
ZPP člen 7, 8, 212, 215, 339/1, 370. OZ člen 922, 922/1, 944.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - ugovor zavarovalnice - fingirana prometna nesreča - potek prometne nesreče - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - materialno trditveno in dokazno breme - dokazni standard - dokazna stiska - dokazovanje z indici - prosta dokazna ocena - kršitev metodološkega napotka - dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji
V obravnavanem primeru je pritožbeno sodišče iz dokazne ocene, ki jo je, sledeč napotku 8. člena ZPP opravilo prvostopenjsko sodišče, iztrgalo celoten sklop okoliščin, ki "sodišču prve stopnje vzbujajo dvom v to, da je šlo za nenamerno nesrečo", češ, da za "presojo temelja tožbenega zahtevka niso relevantne, saj [da] jih lahko sodišče prve stopnje upošteva le pri presoji višine vtoževane zavarovalnine". Taka dokazna ocena, ki spregleduje, in od celotne življenjske situacije odreže bistven kontekst spornega življenjskega dogodka, ni celovita, ni analitična in zato tudi ni sintetična ter posledično ni v skladu s postulati proste dokazne ocene iz 8. člena ZPP.
V obravnavanem primeru je ta pomanjkljivost še posebej izstopajoča. Pred seboj imamo namreč primer, ko se je celoten dogodek, glede katerega tožena stranka uveljavlja ugovor iz 944. člena OZ, zgodil v sferi zavarovalca (ter hkrati zavarovanca). Z vidika dokazovanja bistvenih dejstev, nujnih za uspešno uveljavitev ugovora nenastale pravice, je zato v izrazito neenakopravnem položaju. V takih primerih, ko je stranka v dokazni stiski, in je zaradi tega ogrožena njena pravica do enakega varstva pravic, lahko tudi pravica do (učinkovitega) sodnega varstva, je ustavno nujna prilagoditev določenih na videz togih institutov dokaznega prava, med katere spadata dokazni standard in dokazno breme.
dopuščena revizija - splošni pogoji - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - odprto sojenje - pravica do izjave v postopku - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - dolžnost izvedbe naroka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v zvezi z na prvi stopnji neizvedenim dokazom (izvedencem) tožniku odreklo možnost sodelovanja in ga prikrajšalo v pravici do izjave.
URS člen 50, 50/2, 51, 51/1. ZZVZZ člen 62, 62/1, 62/2, 62/2-6, 62b, 62b/1, 62b/1-1, 62b/1-4, 62b/1-5, 62b/8, 63, 75. ZPacP člen 25, 25/1.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - zavarovalna pogodba - čakalna doba - bolnišnično zdravljenje - zavarovalno kritje - zdravstvena storitev - obračun stroškov - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - splošni dogovor - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Navodilo o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev in izdanih materialov ob odsotnosti zakonskega pooblastila ne more dodatno omejiti pravic zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Iz zakona ne izhaja, da bi se vse storitve znotraj ene hospitalizacije obravnavale skupaj/enotno, zato ni pomembno, ali je imel zavarovanec ob hospitalizaciji sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali ne. Ključno je, ali je bil zavarovan na dan, ko je bila storitev opravljena, in ali je do takrat že nastopilo kritje po zavarovalni pogodbi. Po poteku tri mesečne čakalne dobe, ki predstavlja primerno ravnovesje med pravicami zavarovanca in zavarovalnico, izvajalec plačila zdravstvene storitve ne more zahtevati od pacienta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00051963
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - povrnitev škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - traktor - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - soprispevek oškodovanca - uporaba določb ZOZP - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da v primeru, ko je posledica prometne nesreče smrt zavarovanca, ZPIZ ni upravičen do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZPIZ, zato je odgovor na dopuščeno vprašanje brezpredmeten.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 922, 922/1, 944.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - ugovor zavarovalnice - fingirana prometna nesreča - potek prometne nesreče - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - materialno trditveno in dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje o vprašanju obstoja zavarovalnega primera kot negotovega in od izključne volje pogodbenikov neodvisnega dogodka v tej zadevi kot pogoja za nastanek toženkine obveznosti plačila zavarovalnine,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo v kontekstu celovite dokazne ocene, ko je utemeljenost temelja zahtevka presojalo zgolj na podlagi tega ali je nastanek škodnega dogodka tehnično mogoč in ali se je škodni dogodek zgodil, vse druge okoliščine, ki kažejo na nameren škodni dogodek - fingirano nesrečo, pa je za presojo o temelju štelo za nerelevantne,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da okoliščine, ki vzbujajo dvom v to, da je šlo za nenamerno nesrečo, lahko vplivajo zgolj na višino ne pa tudi na temelj zahtevka.
ZPP člen 354. OZ člen 299, 378, 943. URS člen 23, 25.
zavarovalna pogodba - pogodba o zavarovanju avtomobilskega kaska - zapadlost obveznosti - zamuda dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih - nadomestitev manjkajočih razlogov - pravica do pritožbe - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Kadar je med pogodbenima strankama sporno, kdaj je zapadla obveznost zavarovalnice po pogodbi o zavarovanju avtomobilskega kaska, mora sodišče najprej ugotoviti, ali je tožnik izkazal, da je toženi zavarovalnici predložil vse potrebne dokaze za ugotovitev, da je bilo vozilo poškodovano in za ugotovitev višine njene obveznosti. Če sodišče ugotovi, da je tožnik izpolnil svojo obveznost, se procesno dokazno breme prevali na toženo zavarovalnico. Zato mora sodišče v nadaljevanju oceniti, ali je tožena zavarovalnica izkazala, da ni bilo nespornega dela obveznosti in da ob vsej potrebni skrbnosti ni mogla pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje ugotoviti višine svoje obveznosti. V obravnavani zadevi ne sodišče prve, ne sodišče druge stopnje navedenih pravno pomembnih dejstev ni ugotavljalo.
Ni pravilno tožnikovo revizijsko stališče, da zaradi varovanja pravice do obravnavanja, sodišče druge stopnje nikoli ne sme nadomestiti manjkajočih razlogov sodišča prve stopnje. Zaradi zahteve, da sodišče brez nepotrebnega odlašanja odloči dokončno in z učinkom pravnomočnosti, je že zakonodajalec z novelama ZPP-.D in ZPP-E v določbah 354. člena ZPP zelo razširil reformatorična pooblastila pritožbenega sodišča. Sodišče mora te določbe v vsakem posamičnem primeru uporabiti tako, da poišče ustrezno ravnotežje med pravico do pritožbe, ki je zagotovljena v 25. členu Ustave in pravico do učinkovitega sodnega varstva, ki je zagotovljena v 23. členu Ustave. Ob upoštevanju okoliščin iz obravnavanega primera Vrhovno sodišče ocenjuje, da za zagotovitev toženkine pravice do kontradiktornosti zadošča, da sodišče druge stopnje potem, ko bo opravilo obravnavo, oceni, ali je utemeljen očitek tožnika, da bi lahko toženka najkasneje ob prejemu računov oziroma ob njihovi zapadlosti izplačala tisti del zavarovalnine, ki ustreza višini stroškov popravila avtomobila glede na krajevno običajno ceno storitve. Po oceni Vrhovnega sodišča bo tako zagotovljeno ustrezno ravnovesje med pravico strank do učinkovitega sodnega varstva in njihovo pravico do poštenega postopka.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - prometna nesreča - trditveno in dokazno breme - pravica do pravnega sredstva - pritožbena obravnava - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00048756
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 299, 378, 943, 943/1, 965. ZOR člen 919, 921.
zavarovalna pogodba - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - neposredni zahtevek oškodovanca zoper zavarovalnico - actio directa - zapadlost škode - nastanek škode - roki za izplačilo zavarovalnine - rok za izplačilo odškodnine - zamuda zavarovalnice - pogodbena obveznost - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Višina obveznosti zavarovalnice je odvisna od zavarovalne pogodbe, v kateri mora biti določen tudi rok za izpolnitev obveznosti (ki mora biti skladen z ureditvijo 943. člena OZ). Glede izpolnitvenega roka oškodovanec, ki svoje pravice črpa iz zavarovalne pogodbe, sklenjene med zavarovalnico in povzročiteljem škode, ne more biti v drugačnem položaju kot zavarovanec. Razlaga nižjih sodišč, da je zavarovalnica v zamudi že od samega nastanka škode, je tako napačna. Tudi pri actio directa zamuda zavarovalnice nastopi po poteku roka, določenega s pogodbo oziroma s pravilom iz 943. člena OZ.
- ali je bilo v konkretnem primeru, ko je šlo za neposlovno odškodninsko obveznost, zaradi delnega plačila treba pri izračunu preostalega dolga uporabiti pravilo iz 288. člena Obligacijskega zakonika oziroma ali je bilo to pravilo pravilno uporabljeno,
- ali je sodišče druge stopnje mimo trditvene podlage oziroma ob odsotnosti ugovorov tožnika upravičeno presojalo jasnost oziroma nejasnost določila 184.a točke Tabele invalidnosti iz Splošnih pogojev PG/NE/10-4 in ali je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožniku v skladu Splošnimi pogoji in določilom 184.a točke Tabele invalidnosti PG/NE/10-4 pripada invalidnina v višini 15 %.
zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo - omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - višina odškodnine - pomanjkljiva obrazložitev - prekoračitev tožbenega zahtevka - zamudne obresti - dopuščena revizija
Sodišče druge stopnje je s tem, ko je pritožbi tožnika delno ugodilo in mu iz naslova nepremoženjske škode prisojeno odškodnino zvišalo za 11.400,00 EUR, preseglo znesek zavarovalne vsote 55.900 EUR, na katerega je v ugovoru opozorila tožena stranka. Tako ima tožena stranka prav, da je z zvišanjem odškodnine njen ugovor postal pravno pomemben, v sodbi sodišča druge stopnje pa o njem res ni nobenih razlogov. Sodišče druge stopnje je tako zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožena stranka ima prav, ko opozarja, da je sodišče druge stopnje s spremenjeno odločitvijo glede obresti delno prekoračilo tožbeni zahtevek (381. člen ZPP). Glede na to, da je Vrhovno sodišče zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi medsebojne povezanosti že razveljavilo celotno odločitev v ugodilnem delu, bo moralo sodišče druge stopnje v ponovljenem postopku pri odločitvi o zahtevku v obrestnem delu upoštevati, od kdaj je tožnik sploh zahteval zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov prisojene odškodnine in zakonske zamudne obresti prisoditi le v okviru zahtevka.