Splošni pogoji AK-92/XI člen 10, 10/1-1, 10/2-3. ZTVCP člen 210, 215.ZIKS člen 169, 169/1, 169/2. ZP člen 257.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilskega kaska - vožnja brez ustreznega vozniškega dovoljenja - vpis varnostnega ukrepa v prometno dovoljenje
Ker je bil tožencu varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila le izrečen in v času prometne nesreče ni bil vpisan v vozniško dovoljenje, je toženec vozil z ustreznim vozniškim dovoljenjem. Zato lastnik avtomobila kot sklenitelj zavarovalne pogodbe ni izgubil zavarovalnih pravic in tudi toženec kot voznik ni dolžan tožnici povrniti izplačane zavarovalnine.
zavarovalna pogodba - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti
V obravnavanem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je tožena zavarovalnica najpozneje od 12. 7. 1995 razpolagala s tožnikovim zahtevkom in vedela za trajanje tožnikove bolniške odsotnosti. Ni pa izkazano, da bi tedaj vedela ali bi morala vedeti tudi za posledice tožnikove poškodbe in odstotek njegove invalidnosti. Ta ugotovite je vplivala na odločitev sodišča o začetku teka zamudnih obresti od vtoževane odškodnine.
ZZav člen 7, 17, 17/2, 58-4, 70, 71, 72. ZUP (1986) člen 209, 209/3.ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS člen 16, 74.
odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalniških poslov - začasen ali trajen odvzem - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Ker Zakon o zavarovalnicah v 2. odstavku 17. člena določa kot sankcijo začasen ali trajen odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalniških poslov, ne določa pa, kdaj se izreče začasen in kdaj trajen odvzem, je to prepuščeno prosti presoji Urada za zavarovalni nadzor. Kadar pa organ odloča po prosti presoji, mora biti njegova odločba glede tega še posebej natančno obrazložena.
Pri razlagi pogodbenih določb je treba v prvi vrsti upoštevati pomen uporabljenih izrazov (izražena volja), pri razlagi spornih določil pa namen pogodbenikov (pravo voljo strank) in uporabiti razlago, ki ustreza načelom obligacijskega prava (99. člen ZOR).
ZOR člen 99, 99/1, 100. Splošni pogoji zavarovanja AO 95 člen 6, 6/1. Splošni pogoji zavarovanja AO plus 95 člen 6, 6/1.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - dodatno zavarovanje - zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - razlaga splošnih pogojev - izključitev zavarovanega teritorialnega območja - sistem zelene karte
Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb je dodatno zavarovanje, ki se lahko sklene skupaj z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti. Ker gre za dodatno zavarovanje, je jasno, da se v splošnih pogojih takega zavarovanja urejajo predvsem njegove posebnosti in da se ne povzema določb splošnih pogojev osnovnega avtomobilskega zavarovanja. Temu je tudi namenjena za tožnika sporna določba prvega odstavka 6. člena AO+95 zavarovanja, po kateri se za to zavarovanje smiselno uporabljajo tudi pogoji za osnovno zavarovanje, če niso v nasprotju s temi pogoji. Pravkar navedena določba je razumljiva in jasna. Zato jo je v skladu s prvim odstavkom 99. člena ZOR treba uporabiti tako, kot se glasi.
Po določbi prvega odstavka 6. člena splošnih pogojev AO 95 pa zavarovanje velja le za območje Republike Slovenije in za ozemlje dežel članic sistema zelene karte, če ni drugače dogovorjeno. Ker med pravdnima strankama ni sporno, da Belorusija v času nesreče in tudi še sedaj ne spada v območje dežel članic sistema zelene karte in ker se niti ne zatrjuje, da bi bilo ob sklepanju pogodbe dogovorjeno drugače (npr. razširitev veljavnosti zavarovalne pogodbe tudi na druga območja z doplačilom premije), so razlogi obeh sodišč za zavrnitev tožbenega zahtevka oziroma za zavrnitev tožnikove pritožbe materialnopravno pravilni.
pritožba - obravnavanje pritožbenih navedb - za odločitev relevantne navedbe strank - nezgodno zavarovanje - nastanek zavarovalnega primera
Pritožbeno sodišče se mora opredeliti le do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena. V obrazložitvi svojih odločb pa se sodiščem ni treba opredeljevati do navedb, ki za odločitev niso relevantne, zlasti če je o stališču sodišča do navedbe stranke mogoče sklepati že konkludentno.
življenjsko in nezgodno zavarovanje - posebni splošni pogoji - izročitev pogojev - seznanitev s pogoji - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznika
Šlo je za izročitev besedila pogojev nezgodnega zavarovanja in to je tudi ugotovljeno na polici. To pomeni, da njegove določbe vežejo sklenitelja zavarovanja in tako tudi tistega, v katerega korist je bilo zavarovanje sklenjeno za primer smrti zavarovanca oziroma zavarovalnica se lahko sklicuje nanj. Tožnici, v katere korist je bilo sklenjeno življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem, tako ne gre odškodnina za nezgodno smrt, ker je imel sklenitelj zavarovanja - njen sin ob nezgodi več kot 0.5 promila alkohola v krvi (prva alinea 8. točke 9. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-94).
ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/4.ZOR člen 935. Splošni pogoji NE-91 NM člen 9, 9/1-8.
dokazovanje - dokazni predlog - dokazni sklep - nevezanost sodišča na dokazni sklep - zavarovalnina - splošni pogoji zavarovanja - nezgodno zavarovanje - pogodbena domneva o vzročni zvezi - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic
Neizvedba vseh predlaganih dokazov ne predstavlja nobene procesne kršitve. Po drugem odstavku 213. člena ZPP je sodišče tisto, ki odloča o tem, kateri dokazi o zatrjevanih odločilnih dejstvih se naj izvedejo. Še več, v procesu dokazovanja sodišče pri oceni že izvedenih dokazov lahko ugotovi, da je določeno dejstvo dokazno in zato opusti izvedbo drugih že dopuščenih dokazov. Gre torej za pravico sodišča do izbire dokazov in presoje že izvedenih dokazov, ne pa za njegovo dolžnost izvesti vse predlagane dokaze. Zato tožnikom ni bila odvzeta možnost dokazovanja o neobstoju vzročne zveze med delovanjem alkohola na zavarovanca in prometno nesrečo.
Razlogi sodišča prve stopnje ne pomenijo samo, da tožnikom ni uspelo izpodbiti pogodbeno dogovorjene domneve o vzročni zvezi, ampak tudi, da je sodišče kljub tej domnevi še samo ugotavljalo okoliščine, ki so pomembne za presojo vzročne zveze, jih ugotovilo in tudi zaključilo, da je vzročna zveza med delovanjem alkohola na zavarovanca in obravnavano nesrečo dokazana.
Po 6. točki 3. odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti so iz zavarovanja sicer res izključeni odškodninski zahtevki "zaradi škod, ki jih povzročijo letala in vodna plovila vseh vrst, kakor tudi kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji". Vendar tožniku škoda ni nastala zaradi "kopenskega motornega vozila ali prikolice", pač pa zaradi slabo organiziranega delovnega procesa in neupoštevanja ukrepov za varno delo. Že neposredni naravni vzrok škode ni premik prikolice, pač pa delujoči tekoči trak z ostrimi robovi. Res se ga je tožnik instinktivno oprijel zato, ker je zaradi premika prikolice izgubil ravnotežje. Vendar je v celoti dinamiki nastanka škodnega dogodka premik prikolice le eden od zaporedja vzrokov. Vzročno verigo je namreč sprožila slaba organizacija nakladanja lesnih odpadkov.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - protipraven odvzem motornega vozila - imetnik motornega vozila - zahtevek storilca kaznivega dejanja odvzema motornega vozila - pravnomočna kazenska sodba
Tudi tisti, ki je stvar z neupravičenenim odvzemom, torej brez pravnega naslova, dobil v posest, z njo razpolaga kot njen imetnik.
To pomeni, da tožnik, ki je bil s pravnomočno kazensko sodbo obsojen zaradi odvzema tujega motornega vozila, s katerim je bila takoj po odvzemu povzročena nesreča, v kateri je bil sam poškodovan, kljub temu, da v času nezgode avtomobila ni vozil, nima pravice do odškodnine iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
razmerje med življenjskim zavarovanjem in dodatnim nezgodnim zavarovanjem - smrt zaradi nezgode - plačilo odškodnine
Brez pomena je revizijsko sklicevanje na določbe drugega odstavka 1. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (NE-94), ki sicer res določajo, da se s temi pogoji urejajo razmerja med zavarovalnico in skleniteljem zavarovanja tudi za primer smrti zaradi nezgode.
Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da "toženka jamči z dodatnim nezgodnim zavarovanjem le za invalidnost in dnevno odškodnino", kar z drugimi besedami pomeni, da zavarovanec v okviru nezgodnega zavarovanja ni imel zavarovanja za primer smrti zaradi nezgode. Tako podvajanje zavarovanj bi bilo tudi nelogično. Zato prvi odstavek 20. člena Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje (ŽZ 93/ATS) določa, kaj je predmet dodatnega nezgodnega zavarovanja:
popolna ali delna trajna invalidnost zaradi nezgode in prehodna nesposobnost za delo (ne pa tudi /kar je povsem logično/ smrt).
ZOR člen 897.ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 350, 350/2, 358, 358-1.
premoženjsko zavarovanje - meje preizkusa sodbe prve stopnje - pravilna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev pravne podlage za odločitev sodišča
Po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi sodišče druge stopnje na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti. To pomeni, da ni vezano na pravno presojo, sprejeto na prvi stopnji, vendar ob pogoju, da so v celoti upoštevane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so odločilnega pomena.
Opredelitev pravne podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka, ki je morda v posameznih elementih izostala v razlogih sodbe sodišča prve stopnje, ne predstavlja niti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, niti kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
vzročna zveza - izguba zavarovalnih pravic - kasko zavarovanje - domneva o alkoholiziranosti
Takojšnja zapustitev kraja prometne nesreče in pozna obvestitev policije o nesreči, predstavljalo zavestno izmaknitev preiskavi o njegovi alkoholiziranosti.
Vinjeni zavarovanec ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode.
Splošni pogoji obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO 91 člen 2. Splošni pogoji prostovoljnega zavarovanja imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO plus 91 člen 1, 2, 4.
zavarovalno kritje - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prostovoljno zavarovanje imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb
Z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti je krita le tista škoda drugih oseb, za katero je odgovoren voznik oziroma imetnik zavarovanega vozila. Njegova škoda s tem zavarovanjem ni krita, in to ne glede na njegovo odgovornost.
Tožnikova škoda zaradi smrti njegove žene ni krita niti s prostovoljnim zavarovanjem voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, ker žena ob nesreči ni bila voznica zavarovanega vozila, temveč sopotnica.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (NE-93) člen 14, 14/1, 15.ZOR člen 18, 18/2, 919, 919/1, 919/2.
nezgodno zavarovanje - odgovornost zavarovalnice - plačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - izpolnitveni rok - začetek teka zamudnih obresti - cenzorski pregled oškodovanca - dokazno breme zavarovalnice - skrbnost dobrega strokovnjaka - invalidnost
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (NE-93) ne določajo kot pogoje za izplačilo odškodnine (zavarovalnine) cenzorski pregled oškodovanca. Zato se zavarovalnica ne more sklicevati na to, da začne teči rok za izplačilo zavarovalnine šele, ko je opravljen cenzorski pregled, če ne izkaže v postopku likvidacije škode in v pravdi, da dokumentacija, ki jo predloži oškodovanec z zahtevkom za plačilo zavarovalnine, ni zadostna za ugotovitev obstoja in obsega obveznosti zavarovalnice.
nezgodno zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice - pasivnost zavarovanca - sodelovanje v pretepu - škoda, nastala v pretepu - čas ugotavljanja stopnje invalidnosti
Ker je bil tožnik le pasivno prisoten poleg svojih prijateljev pred vrati stanovanja K. R., s katerim se je pogovarjal P. J., in brez razloga prejel najprej udarec v obraz ter potem še poškodbo v predelu ledvice, ni podana izključitev obveznosti zavarovalnice iz nezgodnega zavarovanja. Če bi splošni pogoji izključevali zavarovalničine obveznosti tudi za take primere, bi moralo biti to izrecno navedeno (7. točka prvega odstavka 9. člena Splošnih pogojev pa določa le, da so izključene zavarovalničine obveznosti za nezgode, ki nastanejo pri pretepu ali fizičnem obračunavanju, razen v primeru dokazane samoobrambe).
ZOR člen 902, 902/1, 913, 913/3, 942. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-88. Dopolnilni pogoji za kombinirano kolektivno zavarovanje delavcev v delovnih in drugih organizacijah za primer nezgode in smrti zaradi bolezni KOL-B-88.
Poznavajoč delo treh oseb v podjetju in ne da bi zahtevala plačilno listo ali pogodbo o delu za dve osebi, je tožena stranka sklenila zavarovalno pogodbo za nezgodno zavarovanje za tri osebe in še za otroka, zato sedaj neutemeljeno zahteva več, kot je zahtevala v času sklenitve pogodbe, torej neutemeljeno zahteva za I. S. plačilno listo ali pogodbo o delu. Če so toženi stranki ob sklenitvi pogodbe zadoščale lastne ugotovitve in niso bile potrebne navedene listine, tudi ob izpolnitvi pogodbe ne more terjati teh listin kot edinih dokazov, ampak je mogoče "delovno razmerje" izkazati tudi z drugimi dokazi.
ZZavar člen 181/2, 230, 281, 286, 358. ZUS člen 25, 25/1-1, 25/1-3, 59.
dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja
Namen določbe 258. člena ZZavar je v tem, naj imajo izjemoma brez posebnega dovoljenja, ki ga sicer zahteva 230. člen, pravico opravljati posle zavarovalnega zastopanja tudi osebe, ki so se za to usposobile z dotedanjim delom. Vendar je treba izjeme razlagti omejujoče. Namen določbe 230. člena je, da se v interesu zavarovancev in v javnem interesu zagotavlja varno in zakonito poslovanje organizacij, ki opravljajo dejavnosti zavarovalnega zastopanja in posredovanja. Določbe 358. člena ni mogoče razlagati tako, da bi bil namen določbe, ki postavlja pravilo (230. člen) izjalovljen oziroma ogrožen. Zato je kot triletno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja mogoče šteti le takšno opravljanje teh poslov, ki je potekalo v skladu z vsakokratnimi predpisi.
dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - ugotovitvena odločba
Šteje se, da je določena oseba pridobila dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja, če ima na dan uveljavitve ZZavar tri leta delovne dobe pri pravni osebi ali podjetniku posamezniku, ki je imel predpisano dovoljenje za opravljanje zavarovalniške dejavnosti po prej veljavnih predpisih.
ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95 člen 3, 3/1-3, 3/3.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba kritnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza
Izguba pravic iz zavarovalne pogodbe zaradi vožnje pod vplivom alkohola je dogovorjena zaradi kršitve pogodbenih določb in določb zavarovalnih pogojev. Določba o ekskulpaciji vinjenega voznika je izjema od splošnega pravila o izgubi pravic. Zato se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da zavarovanec kljub obstoječi domnevi o alkoholiziranosti ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode.