vzročna zveza - negmotna škoda - pravica do povračila škode - izguba zavarovalnih pravic - vmesna sodba - nezgodno zavarovanje - vožnja brez vozniškega dovoljenja za določeno kategorijo vozila - splošni pogoji zavarovalne pogodbe
Zavarovanec nezgodnega zavarovanja ni izgubil zavarovalnih pravic iz naslova nepremoženjske škode, čeprav se je poškodoval pri vožnji s traktorjem, ko ni razpolagal z vozniškim dovoljenjem za to vrsto vozila. Ugotovljeno je namreč, da ni šlo za neobvladanje vozila v vzročni zvezi z obvladanjem tehnike upravljanja z vozilom, ki ga potrjuje veljavno vozniško dovoljenje za traktor.
Splošni zavarovalni pogoji AO-plus-97 člen 1, 2.ZOR člen 177, 177/1, 264, 265, 920.ZOZP člen 15.
osebno zavarovanje - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - življenjsko zavarovanje - obvezno in prostovoljno zavarovanje - povrnitev škode zaradi telesnih poškodb voznika - škoda, ki izvira iz prometne nesreče - zavarovanje AO-plus
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti je posebna oblika zavarovanja, ki temelji na obveznosti iz 15. člena ZOZP, ki določa, da mora lastnik motornega ali priklopnega vozila skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari. Gre torej za posebno obliko zavarovanja, ki zaradi razlogov socialnosti odstopa od temeljnega načela, da je zavarovanje v našem pravu prostovoljno; čeprav tudi to zavarovanje temelji na zavarovalni pogodbi, ki jo mora skleniti lastnik vozila za v zakonu določene nevarnosti. Zavarovati mora svojo odgovornost v zvezi z uporabo vozila, kajti če škoda ne izvira iz uporabe vozila, potem ni odgovoren. Prvi odstavek 177. člena ZOR namreč omogoča oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je izven stvari in njenega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Je pa treba dodati, da zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije škodo, ki nastane tretjim osebam in da se po načelih odškodninskega prava upošteva morebitna odgovornost ali soodgovornost take osebe (177. člen ZOR).
Drugače je pri zavarovanju AO-plus-97, ki je prostovoljno življenjsko zavarovanje in varuje voznika tudi v primeru malomarnosti (kar je v skladu z 264., 265. in 920. členom ZOR). Toda zavarovanje je v 1. členu Splošnih pogojev AO-plus-97 omejeno na pravno priznano škodo, ki jo utrpi zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči. Taka omejitev ni v nasprotju z namenom zavarovanja.
Ker je sodišče spričo trditev in dokaznih predlogov tožnika izbralo za ugotovitev zavarovalne vsote metodo valorizacije, je pravilno vzelo kot izhodišče zavarovalno vsoto, ki je veljala ob nastanku škode, se pravi v letu 1983, na podlagi takratnih predpisov, navedenih v prvostopenjski sodbi.
Pri ugotovljenem nezgodnem zavarovanju je predmet zavarovanja nezgoda, kakor jo opredeljujejo splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-93. Za nezgodo se po teh pogojih ne štejejo medvretenčna kila, vse vrste lumbalgij, diskopatij in podobnega. Ker torej ne gre za nezgodo, ni obveznosti tožene zavarovalnice.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nastanek zavarovalnega primera - raba (obratovanje) motornega vozila - pojem motornega vozila v uporabi - razkladanje tovornjaka
V obravnavani zadevi je bilo razkladanje tovora z zavarovanega motornega vozila v zvezi z uporabo tega vozila in ker je tožnik kot voznik zavarovanega tovornjaka pri tem sodeloval, je njegova nepremoženjska škoda krita s pogoji dodatnega AO plus zavarovanja glede na konkretno ugotovljene okoliščine je treba opisana razkladalna dejanja uvrstiti v isto kategorijo dejanj kot nakladalna dejanja, kot vstopanje in izstopanje iz vozila, kot odpiranje in zapiranje vrat motornega vozila, torej v dejanja, ki pomenijo uporabo motornega vozila oziroma so v zvezi z njegovo uporabo.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 195, 195/1, 200, 201, 201/1, 201/3, 203, 414, 941.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda - povrnitev gmotne in negmotne škode - enotna odškodnina - posebno težka invalidnost - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - stroški v zvezi z zdravljenjem - tuja pomoč - osebe, ki imajo v primeru težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - zastaranje - zmanjšanje odškodnine - zavarovalna vsota - valorizacija - metode valorizacije zavarovalne vsote
Eden od kumulativno zahtevanih pogojev za uporabo prvega odstavka 191. člena ZOR je tudi, da škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti. Tega drugi toženec, verjetno zaradi ugotovljene kršitve cestno-prometnega pravila in razlogov kazenske sodbe, da je kaznivo dejanje storil z zavestno malomarnostjo, sploh ni zatrjeval.
Pri tožniku gre za izjemen primer z zelo hudimi in dolgotrajnimi duševnimi bolečinami zaradi več oblik nepremoženjske škode, ki se med seboj prepletajo in katerih posledice se manifestirajo na številnih ravneh njegove osebnosti. Prej nadpovprečno intelektualno in telesno sposoben mlad človek je sedaj le na meji med nizkim povprečjem in podpovprečjem, njegove telesne sposobnosti so izrazito slabe, vsega tega pa se zelo dobro zaveda. Druga tožnica zaradi sinove osebnostne in telesne spremenjenosti trpi hude duševne bolečine, saj je njen sin trajni invalid, in ni sposoben samostojnega življenja brez ustreznega nadzora in ki zapada v depresivna razpoloženja.
V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da se za škodne primere, do katerih je prišlo v času po osamosvojitvi do izdaje prvega odloka, ustrezno upošteva minimalna zavarovalna vsota iz tega odloka.
Ob odsotnosti dogovora pravdnih strank o metodi valorizacije zavarovalne vsote je pritožbeno sodišče lahko izbralo tudi v sodni praksi sprejeto metodo z upoštevanjem povprečne neto plače in pri tem uporabilo znane in objavljene podatke o povprečnih neto plačah v določenih obdobjih.
zavarovalna pogodba - obveznosti zavarovalnice - plačilo zavarovalne vsote - sklenitev zavarovalne pogodbe - plačilo premije - nastanek škodnega primera pred plačilom premije
Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico. Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi zavarovalne pogodbe, pa z njeno sklenitvijo še ne nastane obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino tudi za škodni primer, ki je nastal pred plačilom premije (prvega obroka).
Splošni pogoji Zavarovalnice Triglav za zavarovanje avtomobilskega kaska AK 92/XI, člen 10, 10/1-2d, 10/2-3, 24, 24/1-3, 24/2. ZTVCP člen 209. ZOR člen 142, 902, 902/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - povrnitev zavarovalnine - kasko zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti voznika - pogodbeno pravo
Če ima voznik kasko zavarovanega vozila po prometni nesreči možnost obvestiti policijo o njej, pa tega ne stori, pomeni, da se je s tem izmaknil možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti.
avtomobilsko zavarovanje - obvezno zavarovanje v prometu - pojem tujega vozila - vozilo registrirano v SFRJ - odškodninska odgovornost - pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega biroja - osamosvojitev RS
Slovenski zavarovalni biro ni pasivno legitimiran za povrnitev škode oškodovancu, ki mu je nastala v prometni nezgodi s strani motornega vozila, ki je bilo v času škodnega dogodka leta 1973 registrirano in zavarovano v eni od republik tedanje skupne države SFRJ.
osebno zavarovanje - življenjsko in nezgodno zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - splošni zavarovalni pogoji - tabela invalidnosti - dolžnost plačila zavarovalne vsote - trajna invalidnost
Kot sestavni del zavarovalne pogodbe sta sodišči upoštevali Splošne pogoje za nezgodno zavarovanje oseb NE - 88 kot pogodbeno materialno pravo. Pogodbeno pravo mora stranka v pravdnem postopku izkazati. Tožeča stranka se sklicuje na Splošne pogoje ŽZ 90 a, ki jih ni predložila in jih zato ni mogoče upoštevati.
Ker v obravnavanem primeru, ko je izpodbijana odločba tožene stranke, s katero je le-ta odločala o obveznostih tožeče stranke na podlagi določb ZZavar, upravni spor ni dopusten, tudi ni podlage za obravnavanje predlagane začasne odredbe po 69. členu ZUS.
Pravica zavarovalnice, da v skladu z zavarovalnimi pogoji terja od svojega zavarovanca povračilo oškodovancu izplačane odškodnine, je po višini lahko omejena z zavarovalnimi pogoji ali z zavarovalno polico.
ZOR člen 380, 380/1, 380/2, 387, 387/1, 392, 392/2.
zastaranje terjatev - zastaralni rok pri zavarovalni pogodbi - pretrganje zastaranja - poravnava - odložni pogoj
Do zavarovalnega primera je prišlo v letu 1993, ko je tudi nastala tožnikova terjatev. Zato je zastaranje pričelo teči prvega dne naslednjega koledarskega leta in se izteklo v treh letih. Za konkretno zadevo to pomeni, da je zastaranje pričelo teči 01.01.1994 in da je tožnikova terjatev zastarala tri leta kasneje. Ker je tožbo vložil 28.01.1998, jo je vložil po poteku zastaralnega roka.
Ker ni prišlo do izjave o pripoznavi dolga, tudi ni moglo priti do pretrganja zastaranja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS06659
ZPP (1977) člen 421, 421-9, 422, 485, 485-7.ZOR člen 388, 931, 931/1, 931/2.
zastaranje - pretrganje zastaranja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - povrnitev škode - nova dejstva in novi dokazi - nastanek zavarovalnega primera - arbitražna odločba - izpodbijanje arbitražne odločbe - razlogi za izpodbijanje - vojna na območju republik bivše SFRJ - vojne operacije - poslovna odškodninska odgovornost zavarovalnice
Za presojo utemeljenosti tožbe za razveljavitev arbitražne odločbe z dne 20.10.1993, je treba uporabiti določbe 31. poglavja ZPP 1977. Arbitražna odločba se je lahko v okviru razloga iz 7. točke 485.
člena v zvezi z 9. točko 421. člena navedenega zakona posredno izpodbijala tudi zaradi zmotne ali nepoopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Vložitev zahteve pred arbitražo pretrga zastaranje (388. člen ZOR).
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost obratovalca - odgovornost imetnika stvari - alkoholiziranost obratovalca - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme
Če toženec v regresni pravdi zavarovalnice, pri kateri je bil odgovornostno zavarovan, ne zatrjuje, da ni vzročne zveze med njegovo alkoholiziranostjo in nastankom škode, se sodišču ni treba ukvarjati z obstojem vzročne zveze.
zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - regres zavarovalnice - vrnitev plačane odškodnine - subrogacija
Tožeča stranka je izkazala plačilo premoženjske škode lastnikoma obeh, v nesreči poškodovanih vozil, zato so po 939. členu ZOR nanjo prešle vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je odgovoren za škodo, to je nasproti tožencu. Podrobnejšo ureditev prehoda teh pravic urejajo splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska oziroma pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Če je v splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti zapisana omejitev v višini 12 poprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov, velja ta omejitev samo za škodo, ki jo je treba poplačati iz tega zavarovanja, torej za škodo, ki izvira iz odgovornosti za toženčevo ravnanje nasproti tretjim udeležencem v prometu, ne more pa se raztezati tudi na škode, ki izvirajo iz drugih zakonsko in pogodbeno urejenih razmerij.
Tožnikov zahtevek za izgubo dohodka ni utemeljen, če nima podlage v pogodbi o kasko zavarovanju oziroma v Splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska in ker bi lahko nastanek zatrjevane škode preprečil (s tem, da bi sam založil sporno razliko 120.368 SIT, ki za samostojnega podjetnika ne predstavlja večjega zneska).