Toženec je takoj odpeljal s kraja prometne nesreče, ko pa so ga s pomočjo odpadle registrske tablice po 45 minutah izsledili policisti in ugotovili, da kaže znake alkoholiziranosti, je odklonil preizkus z alkotestom in tudi preizkus z odvzemom krvi in urina. Tako dokazano toženčevo ravnanje pomeni kršitev pogodbenih obveznosti, zaradi katere je izgubil svoje zavarovalne pravice. Po izrecni določbi 3. člena (tretjega odstavka c točke) splošnih pogojev se namreč šteje, da je toženec vozil pod vplivom alkohola, ker je odklonil preiskavo o alkoholiziranosti.
Pogoji AO-plus zavarovanja oškodovancu ne nalagajo, da mora ali kako mora poizkusiti izterjati odškodnino od povzročitelja, da bi dokazal njegovo plačilno nesposobnost.
nezgodno zavarovanje - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - kdaj začne zastaranje teči - stopnja invalidnosti
Terjatev lahko nastane šele takrat, ko so znani potrebni podatki (elementi), na podlagi katerih se lahko postavi tudi višina zahtevka. Ker je tožničina terjatev iz zavarovalne pogodbe nastala leta 1993, je začelo zastaranje teči glede na določilo prvega odstavka 380.
izdaja dovoljenja za opravljanje drugih zavarovalnih poslov - nepopolna vloga
Organ, ki prejme nepopolno vlogo, mora storiti, kar je treba, da se pomanjkljivosti vloge odpravijo. Ni pravilno stališče, da ob ugotovljeni izgubi družbe, ki zahteva izdajo dovoljenja za opravljanje drugih zavarovalnih poslov, ni izpolnjen pogoj iz 5. odstavka 50. člena ZZav.
ZOR člen 185, 925, 925/2. Splošni pogoji za požarno zavarovanje P-93, člen 18, 18/1, 18/2-1, 19, 19/2-1, 21, 21/1-1, 21/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi uničene hiše - premoženjsko zavarovanje - požarno zavarovanje s plazom - predmet zavarovanja - namen zavarovanja - restitucija in plačilo odškodnine - višina odškodnine - obračun škode
Sodišče mora pri izračunu obveznosti zavarovalnice za povrnitev premoženjske škode izhajati iz predpisov o povrnitvi škode. Pri izračunu škode, ki je nastala na premoženju zavarovane osebe, mora upoštevati določilo 185. člena in drugega odstavka 925. člena ZOR, po katerih je (1) odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala in (2) upoštevati, da odškodnina ne more biti večja od nastale škode, ki jo je zavarovanec pretrpel z nastankom zavarovalnega primera.
V obravnavanem primeru mora omogočiti vzpostavitev v plazu uničene hiše v prvotno stanje in ker je ugotovljeno dejstvo, da projektna dokumentacija ni bila poškodovana in omogoča postavitev nadomestne gradnje, tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov za projektno dokumentacijo.
ZZavar člen 358. ZZAV člen 2, 2/1, 3, 3-3, 50, 50/2.
dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - zavarovalni zastopnik
Pogoj iz 358. člena ZZavar se šteje za izpolnjen samo, če je oseba, ki uveljavlja upravičenje iz omenjene zakonske določbe, opravljala posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja na delovnem mestu pri pravni osebi oziroma samostojnem podjetniku posamezniku, ki je imel dovoljenje za opravljanje drugih zavarovalnih poslov.
ZPP (1977) člen 37, 37/2, 188, 188/1, 382, 382/2, 389, 389/3, 392.ZOR člen 929.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta pri objektivni kumulaciji zahtevkov - izplačilo odškodnine ali zavarovalne vsote - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznika
Tožeča stranka je uveljavljala dva zahtevka zoper toženca, pri čemer pa nimata enake podlage, saj gre pri znesku 68.428,00 SIT za regres odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala oškodovanemu lastniku avtomobila, pri znesku 145.871,00 SIT pa oškodovanemu podjetju za vzdrževanje cest. Gre torej za tako imenovano navadno objektivno kumulacijo zahtevkov po prvem odstavku 188. člena ZPP 1977. V takšnem primeru se pristojnost, in s tem tudi vrednost tožbenega zahtevka določi po vrednosti posameznega zahtevka (drugi odstavek 37. člena ZPP 1977).
Pogodbeno dogovorjene domneve iz drugega odstavka 33. člena Splošnih pogojev za kasko zavarovanje (po kateri je tožnica prepustila v upravljanje zavarovano vozilo sinu, ki živi z njo v skupnem gospodinjstvu) ni mogoče ovreči s pasivnim zadržanjem (na kateri obravnavana domneva temelji), ampak le z ravnanjem, s katerim se domneva lahko ovrže, to je z aktivnim določenim ukrepanjem zavarovanca.
načelo vestnosti in poštenja - zavarovanje avtomobilskega kaska - nastanek škode - ničnost zavarovalne pogodbe - začetek zavarovalnega kritja
Ko je tožeča stranka plačala zavarovalno premijo, je škoda že nastala. Tožeča stranka je zanjo vedela, ob predložitvi dokaza o plačilu pa je toženi stranki to zamolčala. Prikrila je torej okolnost, zaradi katere bi bila zavarovalna pogodba nična (drugi odstavek 898. člena ZOR). Zato zavarovalnega kritja tožene zavarovalnice ni.
Ob izgubi zavarovalnih pravic ima zavarovalnica pravico regresirati od zavarovanca odškodnino, ki jo je izplačala oškodovanki. Pri tem ima pravico od zavarovanca izterjati odškodnino, plačano oškodovancu, in to z obrestmi in stroški.
dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - zavarovalni zastopniki
Samo oseba, ki je na dan uveljavitve ZZavar (3.3.2000) že tri leta opravljala posle zavarovalnega zastopanja na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika je po zakonu samem pridobila dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo prepovedi zlorabe procesnih pravic - zloraba procesnih pravic kot samostojni razlog izrednega pravnega sredstva - nezgodno zavarovanje - določenost zavarovalne vsote - stopnja invalidnosti - sodelovanje izvedenca - zvišanje tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine - zastaranje terjatve proti zavarovalnici
Procesne kršitve načela prepovedi procesnih pravic, ki je utemeljena le na 11. členu ZPP, sodišče ne more upoštevati kot samostojnega razloga za izpodbijanje pravnomočne odločbe.
Ni utemeljen ugovor zastaranja, ki ga poda tožena stranka glede zvišanja tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine zaradi invalidnosti, do katerega je prišlo na podlagi podanega izvedenskega mnenja, če zavarovalna vsota v polici nezgodnega zavarovanja ni določena v fiksnem znesku, za opredelitev višine terjatve pa je potrebno sodelovanje izvedenca.
ZOR člen 949, 950, 951, 952, 953. ZTVCP člen 10, 10-48. ZVCP člen 19, 19-58.
osebno zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalni pogoji AO-plus - pojem imetnika motornega vozila - vožnja pod vplivom alkohola - vinjeni imetnik vozila kot sopotnik vinjenega voznika - izguba zavarovalnih pravic - pogodbena izključitev nevarnosti - povrnitev škode - denarna odškodnina
Svojci imetnika vozila, ki je vinjen in nepripet prisedel v vozilo, ki ga je upravljal vinjen voznik, niso izgubili kritnih pravic iz zavarovanja AO-plus, niti se pri odločanju o višini odškodnine ne upošteva imetnikovo krivdno ravnanje.
Izostali izrečni dogovor o valorizaciji zavarovalne vsote v konkretni pogodbi glede na ugotovljeno takratno poslovno politiko tožene stranke, ni ovira za valorizacijo zavarovalne vsote. Taka politika je bila v mejah pravne dispozicije strank pri sklepanju in izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. V njenem okviru je tožena stranka morala enakovredno obravnavati vse oškodovance, torej tudi tožnika. Tožene stranke kasnejša sprememba poslovne politike ne upravičuje, da tožnika sedaj obravnava drugače kot je obravnavala ostale oškodovance iz tistega obdobja.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - dokazno breme zavarovanca
Revizijska izvajanja v zvezi z ZTVCP, ki v 116. do 121. členu predvideva objektivni kriterij za ugotavljanje količine alkohola v organizmu in strokovni pregled, v konkretnem primeru niso merodajna, ker ne gre za kazenske sankcije zaradi kršitve pravil javnega cestnega prometa (kaznivo dejanje ali prekršek), temveč za pogodbo, ki določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Splošni pogoji zavarovanja določajo, da mora zavarovanec v primeru suma, da je vozil pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za objektivno ugotovitev. Da v primeru suma alkoholiziranosti dokazno breme preide na zavarovanca, je izrecno določeno v točki 3.b prvega odstavka 3. člena, v kateri je navedena njegova obveznost, da poskrbi, da se s skrbno analizo natančno ugotovi stopnja njegove alkoholiziranosti; in v 1.b točki drugega odstavka 3. člena Pogojev AO-90, po kateri mora zavarovanec dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.
Nejasnost posameznega pogodbenega določila (100. člen ZOR) lahko nastane tudi tedaj, ko specifičnost določenega primera ne daje jasnega odgovora na vprašanje, katero od sicer jasnih določil pogodbe (v konkretnem primeru splošnih pogojev) je treba uporabiti. Samo dejstvo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje velike tatvine sicer res še ne zavezuje tožene stranke k povračilu škode na podlagi Splošnih pogojev za vlomsko zavarovanje. Pač pa Splošnih pogojev ni mogoče razlagati tako, da ne krijejo zavarovanja za škodo, ki je bila storjena s hujšim kaznivim dejanjem tatvine, medtem ko naj bi krili škodo, ki je bila storjena z lažjimi kaznivimi dejanji, ali sploh z dejanji, ki niso kazniva dejanja.
ZZavar člen 66, 66/1, 230, 230/2, 236, 236/1, 238, 238/2.
zavarovalne zastopniške družbe - dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - pogoji
V zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - zavarovalni zastopniški družbi ni treba izkazati, da bo posle opravljala oseba iz 230. člena Zakona o zavarovalništvu.
ZPP (1977) člen 77, 77/1, 354, 354/2, 354/2-10. ZTSPOZ člen 95, 95/1.ZOR člen 913, 913/1, 913/2, 913/3, 913/4. ZGD člen 31, 31/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica zavarovalnice - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - plačilo premije - posledice neplačila premije - ugovor zavarovalnice
S tem, da sta izdali sodbi proti podružnici, ki ni pravna oseba, sta sodišči prve in druge stopnje storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP (1977).
Ugovor zavarovalnice proti oškodovancu, ki uveljavlja plačilo odškodnine iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, da zavarovanec, ki je sklenil zavarovalno pogodbo, ni plačal premije, ne more biti uspešen.
Tožnik, ki mu je alkotest pokazal 0,7 g/kg alkohola v krvi, bi si lahko ohranil zavarovalne pravice in kasko zavarovanja samo tako, da bi v skladu s splošnimi pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska poskrbel za analizo krvi in z njo dokazal, da je imel v času nastanka zavarovanega primera krvi manj kot 0,5 g/kg alkohola.
Kasnejše izvedensko mnenje ne more nadomestiti odvzema krvi, ker Splošni pogoji tega ne predvidevajo. Domnevo alkoholiziranosti je namreč mogoče ovreči samo na način, kakor ga določajo Splošni pogoji kot sestavni del zavarovalne pogodbe.
Tožnik ne bi izgubil zavarovalnih pravic, čeprav obstoji po Splošnih pogojih domneva o njegovi alkoholiziranosti, če bi do škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da njegova alkoholiziranost ne bi mogla vplivati na nastanek in obseg škode.
osebno zavarovanje - kolektivno nezgodno zavarovanje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah
Če bi zakonodajalec želel v daljši zastaralni rok zajeti obe vrsti osebnega zavarovanja, bi drugače oblikoval zakonsko določbo 1.odstavek 380. člena ZOR. Vendar je ni, ker je s tudi sicer jasno zakonsko določbo daljši zastaralni rok določil le za terjatve iz življenjskega zavarovanja. Zato za terjatve iz nezgodnega zavarovanja velja triletni zastaralni rok.