pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Obdolženca od izvrševanja kaznivih dejanj ni odvrnila niti okoliščina, da je bil v istem času v kazenskem postopku zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, prav tako ga od tega niso odvrnile tri pravnomočne obsodbe pred okrajnimi sodišči, ki sicer niso bile izrečene za istovrstna kazniva dejanja, a vendar kažejo na obdolženčev negativen odnos do spoštovanja zakona.
Vrhovno sodišče je na pravno vprašanje, ki ga uveljavlja revident (tj. pomen FIP za razlago določbe drugega odstavka 10. člena Zden), že odgovorilo v sodbah X Ips 85/2013 z dne 27. 11. 2014, X Ips 267/2013 z dne 10. 3.2015 in X Ips 103/2013 z dne 24. 3. 2015.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - FIP - rešeno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
Ker je na vprašanje, ki ga revident navaja v reviziji, Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbah X Ips 85/2013, X Ips 267/2013 in X Ips 103/2013, vprašanje ni pomembno pravno vprašanje.
Revident ni izkazal zatrjevanega dostopa od sodne prakse, saj ni navedel, glede katerega vprašanja, ki je pomembno za odločitev v zadevi, naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niti ni pojasnil v čem, naj bi bila dejanska in pravna situacija v obravnavani zadevi sploh primerljiva z zadevam, na katere se sklicuje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 279, 279/1-1, 279/1-6. ZDen člen 63, 63/3. Zakon o konfiskaciji imovine in izvrševanju konfiskacije člen 30.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - spor ni izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve - ničnost odločbe o zaplembi - upravna pristojnost - ničnost, določena v posebni zakonski določbi - državljanstvo razlaščenca kot predhodno vprašanje
V sporu ničnosti denacionalizacijske odločbe pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Ker se vprašanja, ki jih zastavlja revidentka, nanašajo na odločitev o državljanstvu prejšnjega lastnika, ki pa ni predhodno vprašanje v postopku ničnosti zaplembe odločbe, ne gre za pravna vprašanja, ki bi bila pomembna po vsebini obravnavane zadeve.
izbris iz imenika odvetnikov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni izkazano - odločba o izbrisu - dejanski izbris - zelo hude posledice - niso posledica izpodbijane odločbe - začasna odredba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident je v reviziji navedel več ugovorov, za nobenega pa ni navedel in izkazal, da gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Poleg tega revizijski ugovor v zvezi s preuranjenim dejanskim izbrisom revidenta iz imenika odvetnikov za obravnavani primer ni relevanten, saj je v tem upravnem sporu izpodbijana samo odločba o izbrisu revidenta iz imenika odvetnikov, ne pa tudi dejanski izbris, ki odločbi o izbrisu sledi.
Zelo hude posledice izpodbijane odločitve, ki jih navaja revident, so kvečjemu posledice predhodne odločbe disciplinskega sodišča o izreku disciplinske sankcije odvzema pravice opravljati odvetniški poklic za dobo enega leta in ne tu izpodbijane odločbe.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Obdolženec je brez zaposlitve in brez drugih virov prihodkov ali privarčevanega premoženja, v minulem letu je priglasil osebni stečaj, dolžan je večje vsote denarja, njegova podjetja pa so v stečaju, zato je nevarnost, da bo z izvrševanjem kaznivih dejanj, katerih motiv je kristoljubje, nadaljeval še toliko večja.
Ker revidentka v reviziji ni opredelila pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni izkazala dovoljenosti revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - razlastitev - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve ni mogoče presojati dovoljenosti revizije v okviru odločanja o pomembnem pravnem vprašanju.
Revidentkine navedbe, da izpodbijana odločitev v upravnem sporu zanjo pomeni izgubo lastninske pravice z odločbo upravnega organa, ne izkazujejo nastanka zelo hudih posledic izpodbijane odločbe, izdane v razlastitvenem postopku.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - koluzijska nevarnost – ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Vrhovno sodišče se ne more vnaprej opredeljevati o (ne)zakonitosti podane kazenske ovadbe ter ostalih dokazov, zbranih na podlagi izvajanih prikritih preiskovalnih ukrepov, saj mora to oceno opraviti sodišče prve stopnje samo, v okviru izvajanja dokazov v preiskavi oziroma dokaznega postopka na glavni obravnavi. Trditve zagovornice o nepravilnostih in s tem o nezakonitostih navedenih dokazov niso take narave, da bi bilo to razvidno že na prvi pogled.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Navedbe zagovornikov, da zoper obdolženko teče še en kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja le zato, ker so bile zahteve za preiskavo vložene v različnem času, čeprav bi zoper obdolženko moral teči enoten postopek, ker gre za časovno in krajevno povsem povezana dejanja, ne morejo omajati visoke stopnje nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - koluzijska nevarnost - neogibnost pripora
Ko je bil obdolženec izpuščen iz pridržanja, naj bi se oglasil v lokalu pri soobdolženki, jo spraševal o vsebini njene izjave podane na policiji ter ji nato naročil kako naj ravna v prihodnje, pri podajanju izjav oziroma izpovedb in da naj pred sodiščem to svojo izjavo prekliče. Prav tako ji je naročil oziroma ji dajal navodila kaj naj pove drugim udeleženkam. Vse navedeno pa pomeni ugotovitev posebnih okoliščin, ki kažejo, da bi obdolženi vplival na priče v primeru, če bi bil na prostosti.
Pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - odločanje sodišča druge stopnje o priporu - predčasni nastop kazni
Z oddajo na predčasno prestajanje kazni po določbi sedmega odstavka 361. člena ZKP ima obtoženec še vedno status pripornika in ne statusa obsojenca in ne more izpolnjevati pogojev za pogojni odpust. Okoliščina, da je sodišče obtoženca na podlagi njegove prošnje oddalo na predčasno prestajanje kazni, pa ni v relevantni vzročni zvezi s presojo njegove begosumnosti.
Vročanje pisanj strankam po faksu je v specifičnih situacijah, med katere sodijo priporne zadeve, dopustno, če se stranke s tem strinjajo in če se ugotovi, da je naslovnik na tak način poslano sodno pisanje tudi dejansko prejel.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilo - animus donandi - načelo enake vrednosti dajatev - causa acguirendi - subjektivna teorija - causa (kavza) - aleatorna pogodba
Tipični prvini, ki (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta, sta zaupnost oz. osebnostnost razmerja ter aleatornost. Prva prvina onemogoča, da bi bilo mogoče preživljalčeva izpolnitvena ravnanja neposredno odraziti v denarju. Obstajajo seveda metode, po katerih je mogoče izračunavati urno postavko nekega tipičnega dela (npr. nege), a vendarle je neločljiv sestavni del tipičnega razmerja po tej pogodbi tudi kontekst človeškega razmerja med pogodbenima strankama. Prav ta nepremoženjski (človeški) kontekst je za obe pogodbeni stranki v tipičnih primerih odločilnega pomena pri sklepanju pogodbe ter ga v denarju ni mogoče izraziti. Že to je razlog, ki pri tovrstnih pogodbah načeloma izključuje takšno uporabo načela enake vrednosti dajatev, kot je lastna tipičnim ekonomskim poslom. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To namreč zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Prva je odvisna od trajanja preživljančevega življenja, druga pa od zahtev, ki jih prinaša njegovo duševno in telesno zdravstveno stanje. Prvina tveganosti je drugi, dodatni razlog, zaradi katerega takšnih pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev.
dovoljenost revizije - koncesije - vrednostni kriterij - navedba punctuma - ni pravica izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Navedba punctuma v primeru, ko iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
pripor - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec ima skupen dom z oškodovancema, zato ponovitvene nevarnosti, drugače kot s priporom, ni mogoče odpraviti, ker bi bila oškodovanca v primeru odreditve hišnega pripora še vedno izpostavljena obdolženčevemu nasilju in ogrožanju.
ZKP člen 201, 201/1-3, 272, 272/2, 491, 491/2, 507, 507/1.
pripor - podaljšanje pripora – utemeljen sum - postopek za uporabo varnostnih ukrepov
Kadar obstaja sum na neprištevnost storilca se lahko izvede tako preiskava kot tudi zoper storilca odredi pripor. Ko državni tožilec po končani preiskavi na podlagi svoje ocene izvida in mnenja izvedenca psihiatra spozna, da gre za neprištevnega storilca in da so izpolnjeni pogoji za izrek varnostnega ukrepa, ne poda izjave o odstopu od pregona temveč vloži predlog za izrek varnostnega ukrepa.
dovoljenost revizije - brezplačna pravna pomoč - vrednostni kriterij - ni pravica izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice neizkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker se v obravnavani zadevi akt tožene stranke glasi na zavrnitev revidentove prošnje za brezplačno pravno pomoč in ne na pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Pavšalne trditve o kršitvah ustavnih pravic ne zadoščajo za izkazanost razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede na to, da gre za materialnopravno vprašanje, bi morala predlagateljica konkretizirano napasti nek točno določen materialnopravni sklep (conclusio), ki je po njenem mnenju napačen iz konkretno določenih razlogov, usodnih za pravno varnost, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Na splošni ravni zastavljeno vprašanje tej zahtevi ne ustreza.
Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 26. OZ člen 83, 385, 435, 458, 459, 468, 478, 480, 639, 639/3. SPZ člen 66, 67, 105. ZVPot člen 1, 1/4, 22, 22/5, 33, 41, 41/1. ZPP člen 189, 189/3, 254, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - jamčevanje za napake - stvarne napake - običajne lastnosti stanovanja - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - prevzem nepremičnine - izguba pravic kupca - rok za vložitev tožbe - sodna praksa Vrhovnega sodišča
Ni mogoče postaviti splošnega pravila, da odstop od standardov iz Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj vedno pomeni odstop od običajnih lastnosti ali da vsak odstop od standardov ali od običajnih lastnosti pomeni stvarno napako. Pomeni lahko napako v izpolnitvi, za presojo o obstoju stvarne napake pa je odločilno, ali je zaradi odstopa od minimalnih standardov (ali običajnih lastnosti predmeta) ovirana ali onemogočena običajna raba, kar je vezano na dejanske okoliščine vsakega posameznega primera.
Način znižanja kupnine zaradi stvarnih napak kupljene stvari je Vrhovno sodišče pojasnilo v zadevi II Ips 38/2012: kupnina se zniža za delež (odstotek), za katerega je vrednost stvari zaradi napake manjša od vrednosti, ki bi jo imela stvar brez napake; kriterij znižanja kupnine je torej sorazmerje (ne razlika) vrednosti stvari brez napake in z napako.