Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo - sklepčnost tožbe pooblastila sodišča druge stopnje - - neupravičena pridobitev - korist od uporabe tuje stvari - solastnina
Pritožbeno sodišče ne more zavrniti zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe, če relevantna dejstva, ki jih tožnik ni zatrjeval, sodišče prve stopnje ugotovi samo, ta dejstva pa (samostojno ali v povezavi z zatrjevanimi) tožbeni zahtevek utemeljujejo in ko pritožnik ne uveljavlja kršitve razpravnega načela. Pod nadaljnjo predpostavko, da te dejanske ugotovitve niso izpodbijane s pritožbo ali da prestanejo pritožbeni preizkus, jih mora sodišče druge stopnje vzeti v podlago svoje odločitve (ne glede na to, da je prvostopenjsko sodišče do nje prišlo ob postopkovni kršitvi, na katero drugostopenjsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti).
Za obogatitveni zahtevek je bistvena korist, ki jo je brez pravne podlage pridobil okoriščeni solastnik: predmet zahtevka je dosežena korist oziroma njena vrednost (prvi odstavek 190. člena, 198. člen OZ). Prikrajšanje na eni strani je relevantno (le) kot vzrok, ki je omogočil korist na drugi strani, zato zadošča, da obstoji, ni pa ga treba ovrednotiti; skladno z navedenim za sklepčnost tožbe v zvezi s prikrajšanjem zadošča trditev, da tožnik ni mogel uporabljati solastne stvari, ker mu je toženec to onemogočil. V zvezi s koristjo mora tožba, da bi bila sklepčna po temelju, vsebovati trditev o načinu in času (trajanju) uporabe, ter o okoliščinah, relevantnih za zaključek o koristi od uporabe. Trditve o okoliščinah, pomembnih za vrednotenje koristi, pa so potrebne za odločitev o višini zahtevka.
Pravica do popravka je obličnostna (formalnopravna) pravica ustavnega ranga (40. člen Ustave), katere namen je varstvo raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki utegnejo biti prizadeti zaradi novinarskega obvestila (prispevka). Način njenega uresničevanja je tak, da posega v svobodno uredniško politiko medijev in s tem torej v svobodo novinarskega izražanja (39. člen Ustave), posredno pa tudi v svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave) izdajatelja medija.
Ker torej izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen Ustave). Logičen sklep, ki iz tega izhaja, je, da popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničenje te pravice. Tak položaj je podan v primeru, ko je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki so bili s konkretnim novinarskim prispevkom prizadeti.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zahteva po konkretni navedbi spornega pravnega vprašanja terja, da vprašanje vsebuje sporne razlagalne prvine (konkretizirano zvezo med zgornjo in spodnjo premiso sodniškega silogizma), ki iz golega zakonskega besedila šele tvorijo izoblikovano pravno pravilo.
Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa je tožeča stranka dne 22. 6. 2015 vložila pritožbo, ki pa jo je z dopisom z dne 9. 7. 2015 umaknila.
Ker je v tem primeru tožeča stranka pritožbo umaknila, preden je Vrhovno sodišče o njej odločilo, je Vrhovno sodišče v skladu z določbami ZPP in ZUS-1 ugotovilo njen umik.
predlog za dopustitev revizije - vložitev izrednega pravnega sredstva - odvetnik - pooblastilo - novo pooblastilo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Odvetnik mora za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti sodišču novo pooblastilo. To velja tudi za predlog za dopustitev revizije, saj je predlog del izrednega pravnega sredstva revizije, kadar ta ni dovoljena že po zakonu. Novo pooblastilo za revizijo pomeni, da izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, pravica pa ji nastane po pravnomočnosti sodbe ali sklepa, izdanega na drugi stopnji.
ZPP člen 155, 193. ZVis člen 13. ZVis-A člen 4, 38.
glavna intervencija - lastninjenje - visokošolski zavod - univerza - premoženje, pridobljeno iz javnih in drugih virov - novela ZVis - namen zakonodajalca - prenos premoženja v upravljanje - prenos premoženja v last
Premoženje, ki ga je univerzi ustanoviteljica (republika) že dala v upravljanje, je novela ZVis-A prenesla v njeno last (z omejeno razpolagalno pravico).
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - VARSTVO KONKURENCE
VS4002751
ZJShemRS člen 1, 1/2, 3, 3/1, 7, 7/1, 17a, 17a/3. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije člen 8, 8/1, 17, 17/1. ZOR člen 1065. OZ člen 12.
jamstvena shema RS - jamstvo države - poroštvo - kreditna pogodba - bistvene določbe kreditne pogodbe - moratorij na odplačilo glavnice kredita - začetek teka moratorija na odplačilo glavnice kredita - pogodbena kazen
Moratorij na odplačilo glavnice kredita iz 13. alineje prvega odstavka 17. člena Uredbe o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije lahko prične teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.
ZPP člen 2, 7, 247, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 153, 153/2, 153/3, 171.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost imetnika motornega vozila - vmesna sodba - ravnanje oškodovanca - prometna nezgoda - osebno vozilo - pešec - trditvena podlaga - izvedenec - pomembno pravno vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica ni izkazala zatrjevanih procesnih kršitev in pomembnosti postavljenih materialnopravnih vprašanj, kar velja tudi za trditve predlagateljice o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in višjih sodišč v zvezi z oceno oškodovankinega soprispevka, ki ga z judikati, na katere se sklicuje, ni izkazala, tudi sicer odločitev ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, zato je revizijsko sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje sta glede na ugotovljen obseg telesnih bolečin in nevšečnosti pri zdravljenju ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pravilno uporabili 179. in 182. člena OZ. Upoštevali sta tako načelo individualizacije, kakor tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Tožnica v reviziji niti ne navaja primerljivih primerov, ki bi kazali na to, da je bila tožnici prisojena prenizka odškodnina. Vrhovno sodišče pa je upoštevajoč podobne primere (II Ips 637/2009, II Ips 323/2006, II Ips 286/2009) ugotovilo, da sta sodišči prve in druge stopnje tožnici prisodili pravično odškodnino.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 179.
predlog za dopustitev revizije - podlage odškodninske odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode - vzročna zveza - višina odškodnine - ravnanje oškodovanca - vmesna sodba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZPP člen 8, 254, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1. ZJC člen 5, 8, 13, 14, 82. ZVCP člen 18, 18/1, 18/1-4. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 83, 89. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah na nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 2.
povzročitev škode - podlage odškodninske obveznosti - odgovornost upravljalca javne ceste - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - padec prek ograje - opustitev dolžnega ravnanja - lokalna cesta - občinska cesta - vzdrževanje ceste in cestne opreme - ograja za pešce - neustrezna in poškodovana ograja - trditveno in dokazno breme - zadostnost konkretizacije navedb - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti določbe - pravica do pritožbe
Zavarovanje nevarnih odsekov lokalne ceste v naseljih z ustrezno vzdrževano zaščitno ograjo za pešce bremeni lokalno skupnost.
Zmožnost preizkusa sodbe terja jasne in skladne razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato mora sodišče morebitna nasprotja v dokaznem gradivu o odločilnih dejstvih premostiti z ustrezno dokazno oceno.
denarna kazen - žalitev sodišča - žalitev v vlogi - kaznovanje stranke - pristojnost za izdajo odločbe o kaznovanju - praksa Sodišče Evropske unije (SEU)
Evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic je najprej v zadevi Kyprianou proti Cipru (pritožba št. 73797/01) nato pa tudi v zadevi Pečnik proti Sloveniji (pritožba št. 44901/05) zavzelo stališče, da v primeru, ko se žaljive navedbe stranke nanašajo na ravnanje sodnika, ki vodi konkreten postopek, zaradi načela nepristranskosti ta sodnik ne sme odločati o kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča. Navedlo je tudi, da je višje ali vrhovno sodišče v takem primeru dolžno to napako odpraviti.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je sodišče druge stopnje v tej zadevi z razveljavitvijo sklepa sodišča prve stopnje o kaznovanju tožnice ravnalo v skladu z napotki ESČP. Nato pa je samo ocenilo, da so bile navedbe tožnice žaljive.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Ob upoštevanju, da je podana verjetnost na stopnji utemeljenega suma, da je obdolženec storil sedem umorov, ni pa še dovolj pojasnjeno zakaj, ni mogoče izključiti možnosti, da bi takšna ali podobna dejanja na prostosti ponovil.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Obdolženec je neposredno po storitvi kaznivega dejanja, še pred prihodom policistov in reševalcev, pobegnil skozi okno svoje sobe, nato pa odšel v Nemčijo, kjer je bil prijet na letališču v Münchnu. Ob upoštevanju navedenih okoliščin sta sodišči utemeljeno sklepali, da obstaja realna in konkretna nevarnost, da bo obdolženec na prostosti pobegnil.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Sodišče mora ob odločanju o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je dolžno pretehtati: a) ali je tak poseg nujen, ker varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z blažjimi sredstvi ter b) ali je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu).
ZOR člen 189. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-13, 339/2-15.
povrnitev škode - odgovornost države za delo upravnega organa - nedopusten poseg v objekt ob sanaciji ceste - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - splošno koristna dejavnost - višina odškodnine - valorizacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišči prve in druge stopnje sta v ponovljenem postopku odločali le še o plačilu odškodnine za tisti del škode, ki je tožniku nastala zaradi tega, ker je bilo ob izvajanju gradbenih del nedovoljeno poseženo v njegove objekte s tem, da je bila odstranjena kritina in leseno ostrešje gospodarskega poslopja in poškodovana strešna kritina na stanovanjski hiši in obrobe iz pločevine okoli dimnika. Tako je neutemeljen revizijski očitek, da je sodišče protipravno ravnanje druge toženke napačno postavilo v kontekst odškodninske odgovornosti, ki izvira iz splošno koristne dejavnosti, moralo pa bi protipravno ravnanje druge toženke zaradi motilnega dejanja še dodatno ovrednotiti.
Vrednosti sanacije ni mogoče osvežiti zgolj z valorizacijo, ampak bi tožnik moral, če je menil, da se je v manj kot letu dni, kolikor je preteklo od izdelave mnenja v novembru 2012 do izdaje sodbe sodišča prve stopnje 8. 10. 2013, ta vrednost res bistveno spremenila, to dopolnitev zahtevati v zadnjih pripombah na izvedensko mnenje.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Ponovitvene nevarnosti obdolžencev ni moč odpraviti z milejšim ukrepom, na primer s hišnim priporom. Ker pri hišnem priporu ni mogoče zagotoviti celodnevnega nadzora nad priprto osebo, je odreditev hišnega pripora vezana na pričakovanje, da obdolženec tega režima ne bo kršil, česar pa v obravnavanem primeru - glede na težo očitanih kaznivih dejanj, način izvršitve ter ostale okoliščine - od obdolžencev ni mogoče pričakovati.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Za odreditev in tudi podaljšanje pripora se zahteva obstoj tako objektivnih kot tudi subjektivnih okoliščin, na podlagi katerih je mogoče izkustveno sklepati, da je pri osumljencu podana realna nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, če bi bil na prostosti. Ni pa potrebno, da bi bile podane vse v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP naštete okoliščine, temveč mora biti izkazana vsaj ena okoliščina objektivne in ena subjektivne narave.