prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev - neizkazanost razlogov za prekinitev
Tožnik v konkretni zadevi ni izkazal, da bi bili izpolnjeni pogoji za prekinitev prestajanja kazni. Iz 82. člena ZIKS-1 izhaja, da lahko generalni direktor zavoda po uradni dolžnosti ali na prošnjo obsojenca, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika dovoli prekinitev prestajanja kazni. Pri prekinitvi prestajanja kazni se smiselno upoštevajo enaki razlogi kot za odložitev izvršitve kazni. Slednji so določeni v prvem odstavku 24. člena ZIKS-1, med drugim je kot razlog v 3. točki 24. člena ZIKS-1 navedeno, da se sme obsojencu prekiniti prestajanje kazni zapora v primeru, da bi lahko opravil ali dokončal dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov. V konkretni zadevi tožnik razlogov po citirani zakonski določbi ni izkazal. Tožnik pa lahko na podlagi novih razlogov vloži nov zahtevek za prekinitev kazni, kar mu je pojasnil že drugostopenjski organ.
V konkretni zadevi je sporno, ali je terjatev toženke do tožnikov glede vračila sredstev, ki so bila njihovemu pravnemu predniku izplačana kot akontacija za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše na podlagi delne odločbe z dne 26. 11. 2003, zastarala. Toženka nima prav, ko se v izpodbijani drugostopenjski odločbi sklicuje na dejstvo, da odločba o vračilu preveč plačane akontacije pokojnemu A.A. nikoli ni bila vročena. To dejstvo sicer res pomeni, da odločba z dne 22. 9. 2004 zanj ni imela nobenih pravnih učinkov, vendar pa je bila vsaj takrat ugotovljena terjatev toženke do A.A. Vsaj z izdajo odločbe z dne 22. 9. 2004 so bili namreč izpolnjeni pogoji za to, da bi toženka to terjatev lahko izterjala. V ponovljenem postopku bo moral pritožbeni organ v zvezi s pritožbenim ugovorom zastaranja ugotoviti, ali je v obravnavanem primeru nastopilo zastaranje te terjatve ter o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo ponovno odločiti.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka upoštevala pravno-relevantne okoliščine iz 5. odstavka 88. člena KZ-1 in sicer dejstvo, da je tožnik večkratni povratnik in da je storil kaznivo dejanje v času, ko je bila v teku preizkusna doba po pogojni obsodbi. Tožnik tem dejstvom v tožbi ne oporeka, ta dejstva pa se tudi ujemajo s podatki v poročilu o obnašanju tožnika Zavoda za prestajanje kazni zapora z dne 20. 11. 2014. To zadošča za zadržano presojo sodišča, da izpodbijani akt ni arbitraren oziroma, da je zakonit.
ZDOIONUS člen 26, 26/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
ukinitev hišne številke in naslova - obvestilo o ukinitvi - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Glede na to, da je hišna številka namenjena orientaciji v prostoru, tožeča stranka, ki je zemljišče s stavbo kupila z namenom njene obnove, ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper obvestilo o ukinitvi hišne številke in naslova.
upravni postopek - žalitev uradne osebe - denarna kazen
Po presoji sodišča so tožnikove navedbe, ki jih je v vlogi večkrat ponovil "Ker se zločinsko, kriminalno, nestrokovni maloumno lažnivi A.A..." hudo žaljive in nedostojne. Tožena stranka je zato pravilno in zakonito uporabila tretji odstavek 111. člena ZUP in na tej podlagi tožniku izrekla denarno kazen.
sklep o izboru najugodnejšega ponudnika za dolgoročni najem kulturnega spomenika državnega pomena - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o izboru najugodnejšega ponudnika za dolgoročni najem kulturnega spomenika državnega pomena ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - stroški nasprotne stranke v izvršilnem postopku
Tožnica, ki v izvršilnem postopku nastopa kot dolžnica, ni upravičena do oprostitve plačila stroškov, ki so v sklepu o izvršbi priznani upniku, saj ti niso namenjeni uresničevanju njene pravice do sodnega varstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotavljala specifičnih okoliščin, ki bi kazale na to, da se obdolženi, kljub ugotovljeni strokovni nevednosti, lahko sam zagovarja in se s predlaganjem dokazov sam brani pred očitkom storitve kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1. Zato je po presoji sodišča, ob upoštevanju tožbenih navedb, zaključek tožene stranke, da ne gre za zadevo, ki je v dejanskem in pravnem pogledu zapletena, vsaj preuranjen.
aktivna politika zaposlovanja - pristojni organ za odločanje o pritožbi - upravni spor - dopustnost upravnega spora - zavrženje tožbe
Tožeča stranka pritožbe zoper odločbo upravnega organa prve stopnje ni vložila zaradi napačnega pravnega pouka, ki pa ni imel pravne podlage v zakonu. Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - razlogi za molk organa - rok za odločitev o pritožbi
Rok dveh mesecev je torej skrajni rok in ne minimalni, kar pomeni, da ga je zakonodajalec predvidel za zahtevnejše zadeve. Daljšega roka za reševanje pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka, končanega z "okoljskim upravnim aktom" tudi ZVO-1 ne predvideva.
Spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja v celoti.
Na drugačno odločitev ne more vplivati niti tožničino sklicevanje na načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave in na stališče Ustavnega sodišča o tem načelu iz odločbe Up-457/09, saj odločitev o zavrnitvi zahteve za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja ne posega v pravnomočno izdano gradbeno dovoljenje oz. v opredelitev velikosti objekta, katerega gradnja je s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem dovoljena, in v opredelitev pripadajočega stavbnega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - uporabno dovoljenje - sprememba namembnosti - sprememba nestanovanjske v stanovanjsko namembnost - povečan vpliv objekta na okolico
Izpodbijana odločitev temelji na domnevi, da gre pri spremembi iz nestanovanjske v stanovanjsko namembnost vedno za povečan vpliv objekta na okolico. Take domneve zakon ne predvideva. Stališče, s katerim se sodišče sicer strinja, po katerem se vplivi objekta na okolico presojajo glede na njegovo redno uporabo, pa ne zadošča za posplošeno oceno, da gre v primeru spremembe iz nestanovanjske v stanovanjsko namembnost vedno za povečan vpliv na okolico.
Tožnik v danem roku tožbe ni dopolnil v skladu z napotili sodišča, zato je bila predmetna tožba še vedno nepopolna in nerazumljiva do take mere, da je sodišče ni moglo obravnavati in jo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - stanovanjski objekt - sprememba namembnosti
Ugotovitev toženke, da tožnika nista dokončala del po obstoječem gradbenem dovoljenju in zgradila hleva, ampak stanovanjski objekt, je pravilna, ne glede na to, ali njegova lokacija, površina in oblika ustreza gospodarskemu objektu, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno.
Odločba se izreče za nično le zaradi taksativno naštetih razlogov od 1. do 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. V primeru, da izrek ničnosti zahteva stranka, mora upravni organ utemeljenost njene zahteve presoditi v okviru razlogov, ki jih uveljavlja v predlogu kot ničnostne, in okoliščine, s katerimi te razloge utemeljuje.
Iz odločb upravnih organov ne izhajajo razlogi za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku, brez zaslišanja tožnika, za katerega ni sporno, da je bil stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 10. 6. 2011, ki se z izpodbijano odločbo spreminja.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje komunalne opremljenosti - priključitev na javno kanalizacijo - ekvivalent komunalnega prispevka
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje brez dvoma pomeni izboljšanje komunalne opremljenosti, zato obstoji ustrezna podlaga za odmero komunalnega prispevka, v skladu z zakonskimi določbami pa je tudi, da sta tožnika nosila stroške za izgradnjo hišnega priključka.
ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 99, 99/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja prometne in komunalne infrastrukture - pravica graditi - pogodba o opremljanju - prošnja za podaljšanje roka
V zadevi ni sporno, da je investitor v obravnavanem primeru na podlagi 26. člena OPPN dolžan skleniti pogodbo o opremljanju kot zadostitev pogoju skladnosti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja z izvedbenim prostorskim aktom iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Prav tako ni sporno, da ta pogodba še ni bila sklenjena, zato toženka tudi po presoji sodišča že iz tega razloga ni imela podlage za izdajo gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - pomoč pri izpolnjevanju prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po četrtem odstavku 20. člena ZBPP se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih. Postopek za dodelitev brezplačne pomoči, ko prosilec prebiva v drugi državi članici EU, je urejen tudi v določbah od 52a. do 52e. člena ZBPP, ki jih je zakonodajalec v zakon vnesel prav zaradi izboljšanja dostopa do sodišča v čezmejnih sporih (uskladitev z Direktivo Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2013).