Pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen tisti obsojenec, za katerega se izkaže verjetnost, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal.
Prosti preudarek je bil uporabljen v skladu z določili 88. člena KZ-1 ter temelji na zakonskih razlogih iz te določbe.
omejitev lastninske pravice - javni interes - status območja - kulturni spomenik državnega pomena - nadomestilo zaradi omejitve lastninske pravice
Avtentična razlaga prvega in drugega odstavka 39. člena ZVKD-1 določa, da so pogoji za upravičenost do nadomestila izpolnjeni v tistih primerih, ko se je stvar že pred razglasitvijo za kulturni spomenik uporabljala za gospodarsko dejavnost in se gospodarsko izkoriščala tako, da je lastnik pred omejitvami iz varstvenega režima z izkoriščanjem stvari pridobival dohodek ali imel zagotovljen dohodek na podlagi predpisov, ki urejajo dejavnost ali rabo take stvari, ali kadar varstveni režim določa drugačno gospodarsko dejavnost ali rabo od tiste pred razglasitvijo.
Ker sodišče ne more potrditi ugotovitve tožene stranke, da so bile predmetne parcele pred letom 2008 kmetijska oziroma gozdna zemljišča, je moralo izpodbijano odločbo odpraviti. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka svojo ugotovitev preveriti glede na tedaj veljavne predpise in sprejete akte. Šele če bo po preveritvi statusa predmetnih parcel prišla do istega zaključka, da na zemljiščih gradnja že pred letom 2008 ni bila dopustna, ali če tudi z vidika tedanjega varstvenega režima ne bi bil dopusten takšen gradbeni poseg, kot ga je načrtovala tožnica, bo imela podlago za zavrnitev zahtevka za plačilo nadomestila po temelju (sedmi odstavek 39. člena ZVKD-1), kot je odločila z izpodbijano odločbo.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka upoštevala pravno-relevantne okoliščine iz 5. odstavka 88. člena KZ-1 in sicer dejstvo, da je tožnik večkratni povratnik in da je storil kaznivo dejanje v času, ko je bila v teku preizkusna doba po pogojni obsodbi. Tožnik tem dejstvom v tožbi ne oporeka, ta dejstva pa se tudi ujemajo s podatki v poročilu o obnašanju tožnika Zavoda za prestajanje kazni zapora z dne 20. 11. 2014. To zadošča za zadržano presojo sodišča, da izpodbijani akt ni arbitraren oziroma, da je zakonit.
ZDOIONUS člen 26, 26/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
ukinitev hišne številke in naslova - obvestilo o ukinitvi - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Glede na to, da je hišna številka namenjena orientaciji v prostoru, tožeča stranka, ki je zemljišče s stavbo kupila z namenom njene obnove, ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper obvestilo o ukinitvi hišne številke in naslova.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - stroški nasprotne stranke v izvršilnem postopku
Tožnica, ki v izvršilnem postopku nastopa kot dolžnica, ni upravičena do oprostitve plačila stroškov, ki so v sklepu o izvršbi priznani upniku, saj ti niso namenjeni uresničevanju njene pravice do sodnega varstva.
aktivna politika zaposlovanja - pristojni organ za odločanje o pritožbi - upravni spor - dopustnost upravnega spora - zavrženje tožbe
Tožeča stranka pritožbe zoper odločbo upravnega organa prve stopnje ni vložila zaradi napačnega pravnega pouka, ki pa ni imel pravne podlage v zakonu. Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
sklep o izboru najugodnejšega ponudnika za dolgoročni najem kulturnega spomenika državnega pomena - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o izboru najugodnejšega ponudnika za dolgoročni najem kulturnega spomenika državnega pomena ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke.
upravni postopek - žalitev uradne osebe - denarna kazen
Po presoji sodišča so tožnikove navedbe, ki jih je v vlogi večkrat ponovil "Ker se zločinsko, kriminalno, nestrokovni maloumno lažnivi A.A..." hudo žaljive in nedostojne. Tožena stranka je zato pravilno in zakonito uporabila tretji odstavek 111. člena ZUP in na tej podlagi tožniku izrekla denarno kazen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotavljala specifičnih okoliščin, ki bi kazale na to, da se obdolženi, kljub ugotovljeni strokovni nevednosti, lahko sam zagovarja in se s predlaganjem dokazov sam brani pred očitkom storitve kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1. Zato je po presoji sodišča, ob upoštevanju tožbenih navedb, zaključek tožene stranke, da ne gre za zadevo, ki je v dejanskem in pravnem pogledu zapletena, vsaj preuranjen.
Tožnik v danem roku tožbe ni dopolnil v skladu z napotili sodišča, zato je bila predmetna tožba še vedno nepopolna in nerazumljiva do take mere, da je sodišče ni moglo obravnavati in jo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.
Odločba se izreče za nično le zaradi taksativno naštetih razlogov od 1. do 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. V primeru, da izrek ničnosti zahteva stranka, mora upravni organ utemeljenost njene zahteve presoditi v okviru razlogov, ki jih uveljavlja v predlogu kot ničnostne, in okoliščine, s katerimi te razloge utemeljuje.
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bil inšpekcijski postopek z uradnim zaznamkom z dne 24. 8. 2009 ustavljen, kar lahko pomeni le, da je bil pred tem tudi uveden. Po prvem odstavku 28. člena ZIN namreč inšpektor postopek ustavi v primeru, če je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve (…). To pomeni, da je napačno stališče drugostopenjskega organa, da o tožnikovi zahtevi za udeležbo v postopku ni bilo mogoče odločati že zato, ker se postopek sploh ni začel.
V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za odmero komunalnega prispevka v zvezi z gradnjo novega stanovanjskega objekta. V zadevi namreč ni sporno, da se načrtovana stanovanjska stavba gradi na drugem mestu parcele (njenem severnem delu), kot stojita objekta, ki sta v PGD predvidena za rušenje (obstoječe gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša na južnem delu parcele). Prav tako ni sporno, da je sicer na istem zemljišču v preteklosti stal še tretji objekt – stanovanjska hiša, ki je bila porušena in se nanjo predloženi PGD ne nanaša.
Odlok o Novem mestu določa pogoje, pod katerimi lahko investitor, ki pridobiva gradbeno dovoljenje za novogradnjo, uveljavlja vlaganja v izgradnjo javne komunalne opreme. S tem v zvezi pa je utemeljen tožničin očitek, da v postopku ni bila seznanjena z možnostjo uveljavljanja olajšav.
Upravnopravno upravičenje do graditve objekta, na katerega se nanaša gradbeno dovoljenje (in plačani komunalni prispevek), po določbah četrtega odstavka 73. člena ZGO-1 do določene mere sicer res „sledi“ civilnopravni pravici graditi na zemljišču nameravane gradnje, vendar ne tako, da bi na podlagi civilnopravnega posla prišlo tudi do avtomatičnega prenosa upravnopravnih upravičenj oziroma statusa investitorja. Zakonske določbe se namreč nanašajo zgolj na možnost izdaje spremenjenega gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je za prenos statusa investitorja še vedno potrebna izdaja upravne odločbe, čeprav pod poenostavljenimi pogoji.
plačilo stroškov prilagoditve vozila - prilagoditev za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo
V tretjem odstavku 21. člena ZIMI, na katerega se sklicuje upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je določeno, da je do prilagoditve vozila upravičen tudi invalid, ki sam ne upravlja vozila, prilagoditev pa je nujno potrebno za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo; v tem primeru lahko invalid uveljavlja stroške za naprave in pripomočke za premostitev višinske razlike pri vstopu v vozilo ter za ustrezne sisteme za pritrditev vozička v vozilo, in sicer enkrat na šest let.
V skladu s četrtim odstavkom 21. člena istega zakona se sicer v pravilniku podrobneje opredelijo tudi način prilagoditve vozila – vendar le vozila iz prvega odstavka tega člena, pogoji za prilagoditev, doba trajanja, standardi kvalitete prilagoditve in način vzdrževanja. Prvi odstavek pa obravnava vozilo, ki ga vozi oseba, ki je zaradi invalidnosti gibalno ovirana, lahko pa vozilo upravlja sama pod pogojem, če je to prilagojeno. Za tak primer v obravnavani zadevi očitno ne gre, sicer se upravni organ ne bi skliceval na tretji odstavek 21. člena.
Iz odločb upravnih organov ne izhajajo razlogi za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku, brez zaslišanja tožnika, za katerega ni sporno, da je bil stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 10. 6. 2011, ki se z izpodbijano odločbo spreminja.
Spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja v celoti.
Na drugačno odločitev ne more vplivati niti tožničino sklicevanje na načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave in na stališče Ustavnega sodišča o tem načelu iz odločbe Up-457/09, saj odločitev o zavrnitvi zahteve za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja ne posega v pravnomočno izdano gradbeno dovoljenje oz. v opredelitev velikosti objekta, katerega gradnja je s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem dovoljena, in v opredelitev pripadajočega stavbnega zemljišča.
ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 99, 99/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja prometne in komunalne infrastrukture - pravica graditi - pogodba o opremljanju - prošnja za podaljšanje roka
V zadevi ni sporno, da je investitor v obravnavanem primeru na podlagi 26. člena OPPN dolžan skleniti pogodbo o opremljanju kot zadostitev pogoju skladnosti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja z izvedbenim prostorskim aktom iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Prav tako ni sporno, da ta pogodba še ni bila sklenjena, zato toženka tudi po presoji sodišča že iz tega razloga ni imela podlage za izdajo gradbenega dovoljenja.
potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - zavrnitev zahteve za izdajo potrdila - podatki uradne evidence - vojaška evidenca
Iz obrazložitve izpodbijane prvostopenjske odločbe kot tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa izhaja, da naj bi se o dejstvu, o katerem je tožnik zahteval izdajo potrdila, sicer vodila (vojaška) evidenca, v kateri pa to dejstvo ni evidentirano. Navedeno v zadevi ni sporno, kar pomeni, da ta okoliščina dejansko predstavlja oviro za izdajo zahtevanega potrdila, ker mora ta biti, kot rečeno, v skladu s podatki uradne evidence.