Tožnik tožbe v danem roku ni dopolnil v skladu z navodili sodišča. Tožba je bila do take mere nepopolna in nerazumljiva, da je sodišče ni moglo obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.
ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 99, 99/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja prometne in komunalne infrastrukture - pravica graditi - pogodba o opremljanju - prošnja za podaljšanje roka
V zadevi ni sporno, da je investitor v obravnavanem primeru na podlagi 26. člena OPPN dolžan skleniti pogodbo o opremljanju kot zadostitev pogoju skladnosti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja z izvedbenim prostorskim aktom iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Prav tako ni sporno, da ta pogodba še ni bila sklenjena, zato toženka tudi po presoji sodišča že iz tega razloga ni imela podlage za izdajo gradbenega dovoljenja.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje komunalne opremljenosti - priključitev na javno kanalizacijo - ekvivalent komunalnega prispevka
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje brez dvoma pomeni izboljšanje komunalne opremljenosti, zato obstoji ustrezna podlaga za odmero komunalnega prispevka, v skladu z zakonskimi določbami pa je tudi, da sta tožnika nosila stroške za izgradnjo hišnega priključka.
brezplačna pravna pomoč - že pravnomočno odločeno o prošnji za brezplačno pravno pomoč - zavrženje ponovne prošnje
Ker je bilo o prošnji tožnika že pravnomočno odločeno, je bila predmetna prošnja pravilno in zakonito na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP kot nedovoljena zavržena.
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bil inšpekcijski postopek z uradnim zaznamkom z dne 24. 8. 2009 ustavljen, kar lahko pomeni le, da je bil pred tem tudi uveden. Po prvem odstavku 28. člena ZIN namreč inšpektor postopek ustavi v primeru, če je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve (…). To pomeni, da je napačno stališče drugostopenjskega organa, da o tožnikovi zahtevi za udeležbo v postopku ni bilo mogoče odločati že zato, ker se postopek sploh ni začel.
ZUP člen 179, 179/1, 180a, 180a/1, 207, 246, 246/1.
kulturna dediščina - register kulturne dediščine - zahteva za izdajo potrdila - dopis kot upravna odločba
Tožnik je pri ZVKD vložil vlogo, s katero je zaprosil, da mu zavod izda „soglasje oziroma potrdilo, iz katerega bo razvidno, da nepremičnine na naslovu ... nimajo statusa kulturne dediščine“. Ni sporno, da je ZVKD z dopisom z dne 17. 5. 2013 tožnika obvestil, da je register nepremične kulturne dediščine evidenca, ki jo vodi in upravlja Ministrstvo za kulturo, ki da je tudi najbolj kompetentno za odgovore na njegova vprašanja. Po mnenju sodišča je povsem jasno, da s takim dopisom ZVKD ni odločil o ničemer – ne o tožnikovi zahtevi za izdajo soglasja niti o izdaji potrdila.
Upravnopravno upravičenje do graditve objekta, na katerega se nanaša gradbeno dovoljenje (in plačani komunalni prispevek), po določbah četrtega odstavka 73. člena ZGO-1 do določene mere sicer res „sledi“ civilnopravni pravici graditi na zemljišču nameravane gradnje, vendar ne tako, da bi na podlagi civilnopravnega posla prišlo tudi do avtomatičnega prenosa upravnopravnih upravičenj oziroma statusa investitorja. Zakonske določbe se namreč nanašajo zgolj na možnost izdaje spremenjenega gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je za prenos statusa investitorja še vedno potrebna izdaja upravne odločbe, čeprav pod poenostavljenimi pogoji.
potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - zavrnitev zahteve za izdajo potrdila - podatki uradne evidence - vojaška evidenca
Iz obrazložitve izpodbijane prvostopenjske odločbe kot tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa izhaja, da naj bi se o dejstvu, o katerem je tožnik zahteval izdajo potrdila, sicer vodila (vojaška) evidenca, v kateri pa to dejstvo ni evidentirano. Navedeno v zadevi ni sporno, kar pomeni, da ta okoliščina dejansko predstavlja oviro za izdajo zahtevanega potrdila, ker mora ta biti, kot rečeno, v skladu s podatki uradne evidence.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Prvostopenjski organ je s spornim sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovil, da je postal plačilni nalog izvršljiv ter tudi določil način izvršbe. S sklepom torej glede na določbe 2. člena ZUS-1 in okoliščine obravnavanega primera ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. O tem je bilo odločeno v plačilnem nalogu, ki v konkretnem primeru predstavlja izvršilni naslov. Sklep o dovolitvi izvršbe tako predstavlja sklep procesne narave, saj z njim ni bilo poseženo v pravni položaj tožnika, zato glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet v izpodbijanem upravnem sporu. Prav tako izpodbijani sklepi niso tisti sklepi, ki so našteti v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan), zato jih tudi iz tega razloga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34.
GERK - spremembe v evidenci GERK - vpis GERK na zemljišču - pravica do uporabe zemljišča
Prvi odstavek 34. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev določa, da mora tisti, ki želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predložiti dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča.
ZPKri člen 1, 2, 3, 5, 6, 9, 10, 10/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
poprava krivic - zahteva za vrnitev zaplenjenega premoženja - zavrženje zahteve
Zahteva tožnice za povrnitev zaplenjenega premoženja ne pomeni zahtevka v smislu (in na podlagi) določil ZPKri, zato je toženka to zahtevo pravilno zavrgla ob smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - verodostojnost prosilca - preganjanje - narodnostna pripadnost - stanje v izvorni državi
Prosilec je dolžan utemeljiti prošnjo za mednarodno zaščito. Če ne predloži nobenega dokumentiranega dokaza o preganjanju v izvorni državi ali o resni škodi niti o svoji istovetnosti, ima toženka zakonito podlago za uporabo tretjega odstavka 21. člena ZMZ. Ta določba ne pomeni, da v primeru, kadar prosilec svoje izjave deloma utemelji z dokumentiranimi dokazi, uporaba treh temeljnih kriterijev za oceno (ne)verodostojnosti prosilca, ne pride v poštev. Tudi v takih primerih toženka te kriterije lahko uporabi kot pomagalo za celovito oceno dejanskega stanja.
Sodišče ne more pritrditi toženki, da je priznanje mednarodne zaščite „pravna dobrota“, saj je pravica do mednarodne zaščite v obliki azila temeljna človekova pravica po pravu EU, subsidiarna zaščita pa je iztožljiva pravica (če prosilec izpolnjuje določene pogoje) na ravni sekundarnega prava EU s podlago v primarnem pravu EU.
Ključno vprašanje za rešitev tega spora je, ali dejanja preganjanja, ki so jih zatrjevali tožniki, ob upoštevanju poročil o stanju v izvorni državi dosegajo takšno raven oziroma intenzivnost, da to ustreza opredelitvi preganjanja po določbah ZMZ. Zgolj subjektivni strah pred diskriminacijo oziroma preganjanjem ni dovolj, ampak mora biti ta strah v zadostni meri objektivno utemeljen, pri čemer je pomembno tudi, kako državni organi reagirajo na primere neenakega obravnavanja, diskriminacije, maltretiranja ali fizičnih napadov na določeno narodnostno skupino.
Sodišče ugovora tožnika, da je svojo obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča poravnal že pred izdajo sklepa o izvršbi, ni moglo preizkusiti, saj davčni organ o tem ni ugotavljal dejanskega stanja, prav tako sodišče ni moglo preveriti ugovora tožene stranke, da je šlo za izpolnitev obveznosti na podlagi 93. člena ZDavP-2.
Sankcija iz 152. člena ZGO-1 se primarno izreče investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - razveljavitev predhodno izdane odločbe
Z izrekom izpodbijane odločbe ni bila razveljavljena predhodno izdana odločba o priznanju pravice do zdravstvenega varstva tožniku, kot to zahteva drugi odstavek 231. člena ZUJF. Prav tako iz izpodbijane odločbe niti iz podatkov upravnega spisa ne izhaja, da bi jo upravni organ razveljavil s posebno odločbo. Ob upoštevanju 158. člena Ustave v povezavi s četrtim odstavkom 225. člena ZUP pa je možno novo odločbo v isti zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, izdati le, če se odpravi, razveljavi ali spremeni prejšnja odločba.
vojni veteran - status vojnega veterana - formalni pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - samoinciativnost in prostovoljnost
Ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage, da bi tožnik spadal v katerokoli od opredeljenih vsebin 2. člena ZVV. Dejstvo je, da je tožnik sodeloval pri obrambi Republike Slovenije, da je bilo njegovo ravnanje samoiniciativno, saj ni bil uradno poklican s strani policije, kar je bilo potrjeno tudi z dopisom Policijske uprave Murska Sobota oziroma s strani Teritorialne službe, ter da je bilo njegovo ravnanje prostovoljno. Obe lastnosti sta moralno visoko vrednoteni, vendar pa še vedno ne dajeta podlage za priznanje statusa vojnega veterana tožniku. Status se namreč ne podeljuje avtomatično vsakomur, ki je sodeloval v osamosvojitveni vojni, ampak samo ob izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij jasnega značaja - poslovna skrivnost
Podana nista niti subjektivni niti objektivni pogoj, ki ju predpisuje 39. člen ZGD-1, na osnovi katerega je mogoče podatke označiti kot poslovno skrivnost. Subjektivni pogoj ni izpolnjen, saj tožeča stranka v danem roku ni predložila sklepa, s katerim bi predmetne informacije označila kot poslovno skrivnost. Izpolnjen pa tudi ni objektivni pogoj, po katerem za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - nadomestni objekt - oporni zid
V obravnavani zadevi je za odločitev bistvena ugotovitev, da obnovljeni podporni zid ne predstavlja nadomestitve prvotnega opornega zidu. Zato ni relevantno vprašanje, ali je bil prvotni podporni zid zgrajen zaradi preprečitve oz. odvrnitve naravne ali druge nesreče oz. njenih posledic.
Mednarodna zaščita pomeni status begunca in status subsidiarne oblike zaščite. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje nobenega od teh dveh statusov, ter zato njegovo prošnjo zavrnila. Za odločitev ni bilo odločilnega pomena to, da naj tožnik ne bi izkazal svoje identitete, ampak predvsem to, da je pri podaji prošnje navajal bistveno drugačne razloge za zapustitev izvorne države kot na osebnem razgovoru in da so tudi nekatere njegove druge izjave bile med seboj v nasprotju.
Predmet inšpekcijskega nadzora je medposestna ograja, zgrajena na novo in njena gradnja ni pričela pred letom 2008. Za gradnjo, rekonstrukcijo in za odstranitev objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje (prvi odstavek 3. člena ZGO-1), razen če gre za gradnjo enostavnega objekta. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.