inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - uporabno dovoljenje - sprememba namembnosti - sprememba nestanovanjske v stanovanjsko namembnost - povečan vpliv objekta na okolico
Izpodbijana odločitev temelji na domnevi, da gre pri spremembi iz nestanovanjske v stanovanjsko namembnost vedno za povečan vpliv objekta na okolico. Take domneve zakon ne predvideva. Stališče, s katerim se sodišče sicer strinja, po katerem se vplivi objekta na okolico presojajo glede na njegovo redno uporabo, pa ne zadošča za posplošeno oceno, da gre v primeru spremembe iz nestanovanjske v stanovanjsko namembnost vedno za povečan vpliv na okolico.
brezplačna pravna pomoč - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - pomoč pri izpolnjevanju prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po četrtem odstavku 20. člena ZBPP se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih. Postopek za dodelitev brezplačne pomoči, ko prosilec prebiva v drugi državi članici EU, je urejen tudi v določbah od 52a. do 52e. člena ZBPP, ki jih je zakonodajalec v zakon vnesel prav zaradi izboljšanja dostopa do sodišča v čezmejnih sporih (uskladitev z Direktivo Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2013).
Tožnik tožbe v danem roku ni dopolnil v skladu z navodili sodišča. Tožba je bila do take mere nepopolna in nerazumljiva, da je sodišče ni moglo obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.
ZUP člen 179, 179/1, 180a, 180a/1, 207, 246, 246/1.
kulturna dediščina - register kulturne dediščine - zahteva za izdajo potrdila - dopis kot upravna odločba
Tožnik je pri ZVKD vložil vlogo, s katero je zaprosil, da mu zavod izda „soglasje oziroma potrdilo, iz katerega bo razvidno, da nepremičnine na naslovu ... nimajo statusa kulturne dediščine“. Ni sporno, da je ZVKD z dopisom z dne 17. 5. 2013 tožnika obvestil, da je register nepremične kulturne dediščine evidenca, ki jo vodi in upravlja Ministrstvo za kulturo, ki da je tudi najbolj kompetentno za odgovore na njegova vprašanja. Po mnenju sodišča je povsem jasno, da s takim dopisom ZVKD ni odločil o ničemer – ne o tožnikovi zahtevi za izdajo soglasja niti o izdaji potrdila.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - stanovanjski objekt - sprememba namembnosti
Ugotovitev toženke, da tožnika nista dokončala del po obstoječem gradbenem dovoljenju in zgradila hleva, ampak stanovanjski objekt, je pravilna, ne glede na to, ali njegova lokacija, površina in oblika ustreza gospodarskemu objektu, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje komunalne opremljenosti - priključitev na javno kanalizacijo - ekvivalent komunalnega prispevka
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje brez dvoma pomeni izboljšanje komunalne opremljenosti, zato obstoji ustrezna podlaga za odmero komunalnega prispevka, v skladu z zakonskimi določbami pa je tudi, da sta tožnika nosila stroške za izgradnjo hišnega priključka.
brezplačna pravna pomoč - že pravnomočno odločeno o prošnji za brezplačno pravno pomoč - zavrženje ponovne prošnje
Ker je bilo o prošnji tožnika že pravnomočno odločeno, je bila predmetna prošnja pravilno in zakonito na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP kot nedovoljena zavržena.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - razlogi za molk organa - rok za odločitev o pritožbi
Rok dveh mesecev je torej skrajni rok in ne minimalni, kar pomeni, da ga je zakonodajalec predvidel za zahtevnejše zadeve. Daljšega roka za reševanje pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka, končanega z "okoljskim upravnim aktom" tudi ZVO-1 ne predvideva.
ZPKri člen 1, 2, 3, 5, 6, 9, 10, 10/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
poprava krivic - zahteva za vrnitev zaplenjenega premoženja - zavrženje zahteve
Zahteva tožnice za povrnitev zaplenjenega premoženja ne pomeni zahtevka v smislu (in na podlagi) določil ZPKri, zato je toženka to zahtevo pravilno zavrgla ob smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij jasnega značaja - poslovna skrivnost
Podana nista niti subjektivni niti objektivni pogoj, ki ju predpisuje 39. člen ZGD-1, na osnovi katerega je mogoče podatke označiti kot poslovno skrivnost. Subjektivni pogoj ni izpolnjen, saj tožeča stranka v danem roku ni predložila sklepa, s katerim bi predmetne informacije označila kot poslovno skrivnost. Izpolnjen pa tudi ni objektivni pogoj, po katerem za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34.
GERK - spremembe v evidenci GERK - vpis GERK na zemljišču - pravica do uporabe zemljišča
Prvi odstavek 34. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev določa, da mora tisti, ki želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predložiti dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - verodostojnost prosilca - preganjanje - narodnostna pripadnost - stanje v izvorni državi
Prosilec je dolžan utemeljiti prošnjo za mednarodno zaščito. Če ne predloži nobenega dokumentiranega dokaza o preganjanju v izvorni državi ali o resni škodi niti o svoji istovetnosti, ima toženka zakonito podlago za uporabo tretjega odstavka 21. člena ZMZ. Ta določba ne pomeni, da v primeru, kadar prosilec svoje izjave deloma utemelji z dokumentiranimi dokazi, uporaba treh temeljnih kriterijev za oceno (ne)verodostojnosti prosilca, ne pride v poštev. Tudi v takih primerih toženka te kriterije lahko uporabi kot pomagalo za celovito oceno dejanskega stanja.
Sodišče ne more pritrditi toženki, da je priznanje mednarodne zaščite „pravna dobrota“, saj je pravica do mednarodne zaščite v obliki azila temeljna človekova pravica po pravu EU, subsidiarna zaščita pa je iztožljiva pravica (če prosilec izpolnjuje določene pogoje) na ravni sekundarnega prava EU s podlago v primarnem pravu EU.
Ključno vprašanje za rešitev tega spora je, ali dejanja preganjanja, ki so jih zatrjevali tožniki, ob upoštevanju poročil o stanju v izvorni državi dosegajo takšno raven oziroma intenzivnost, da to ustreza opredelitvi preganjanja po določbah ZMZ. Zgolj subjektivni strah pred diskriminacijo oziroma preganjanjem ni dovolj, ampak mora biti ta strah v zadostni meri objektivno utemeljen, pri čemer je pomembno tudi, kako državni organi reagirajo na primere neenakega obravnavanja, diskriminacije, maltretiranja ali fizičnih napadov na določeno narodnostno skupino.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Prvostopenjski organ je s spornim sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovil, da je postal plačilni nalog izvršljiv ter tudi določil način izvršbe. S sklepom torej glede na določbe 2. člena ZUS-1 in okoliščine obravnavanega primera ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. O tem je bilo odločeno v plačilnem nalogu, ki v konkretnem primeru predstavlja izvršilni naslov. Sklep o dovolitvi izvršbe tako predstavlja sklep procesne narave, saj z njim ni bilo poseženo v pravni položaj tožnika, zato glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet v izpodbijanem upravnem sporu. Prav tako izpodbijani sklepi niso tisti sklepi, ki so našteti v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan), zato jih tudi iz tega razloga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v več izvršilnih postopkih zoper tožnika, v katerih so postali sklepi o izvršbi pravnomočni že pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na fazo postopka zadeva tudi po presoji sodišča ni razumna ter nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZPNačrt člen 77. Odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka in program opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Ormož člen 9.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - zavezanec za plačilo komunalnega prispevka - pridobitev podatkov iz projektne dokumentacije - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka pri odmeri komunalnega prispevka ni upoštevala določil 4. točke 9. člena občinskega odloka, ki govori o tem, da podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele občina pridobi iz projektne dokumentacije. Omenjeni način za izračunavanje komunalnega prispevka oziroma za pridobivanje podatkov, relevantnih za komunalni prispevek, je odlok označil za primarnega. V primeru tožnikov pa ta način obračunavanja ni bil uporabljen. Tožena stranka bi morala izvesti ugotovitveni postopek, iz katerega bi lahko ugotovila površine, ki so relevantne za komunalni prispevek, v kolikor se površina ne bi skladala z uradnimi evidencami, bi lahko te podatke dopolnila. Ne more pa občina sama spregledati omenjenega načina izračunavanja komunalnega prispevka, ki ga je sama določila kot primarnega.
Sankcija iz 152. člena ZGO-1 se primarno izreče investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Tožnica v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla, da je njen mož nosilec dejavnosti. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč po presoji sodišča njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - nadomestni objekt - oporni zid
V obravnavani zadevi je za odločitev bistvena ugotovitev, da obnovljeni podporni zid ne predstavlja nadomestitve prvotnega opornega zidu. Zato ni relevantno vprašanje, ali je bil prvotni podporni zid zgrajen zaradi preprečitve oz. odvrnitve naravne ali druge nesreče oz. njenih posledic.
vojni veteran - status vojnega veterana - formalni pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - samoinciativnost in prostovoljnost
Ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage, da bi tožnik spadal v katerokoli od opredeljenih vsebin 2. člena ZVV. Dejstvo je, da je tožnik sodeloval pri obrambi Republike Slovenije, da je bilo njegovo ravnanje samoiniciativno, saj ni bil uradno poklican s strani policije, kar je bilo potrjeno tudi z dopisom Policijske uprave Murska Sobota oziroma s strani Teritorialne službe, ter da je bilo njegovo ravnanje prostovoljno. Obe lastnosti sta moralno visoko vrednoteni, vendar pa še vedno ne dajeta podlage za priznanje statusa vojnega veterana tožniku. Status se namreč ne podeljuje avtomatično vsakomur, ki je sodeloval v osamosvojitveni vojni, ampak samo ob izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev.
Sodišče ugovora tožnika, da je svojo obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča poravnal že pred izdajo sklepa o izvršbi, ni moglo preizkusiti, saj davčni organ o tem ni ugotavljal dejanskega stanja, prav tako sodišče ni moglo preveriti ugovora tožene stranke, da je šlo za izpolnitev obveznosti na podlagi 93. člena ZDavP-2.