plačilo stroškov prilagoditve vozila - prilagoditev za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo
V tretjem odstavku 21. člena ZIMI, na katerega se sklicuje upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je določeno, da je do prilagoditve vozila upravičen tudi invalid, ki sam ne upravlja vozila, prilagoditev pa je nujno potrebno za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo; v tem primeru lahko invalid uveljavlja stroške za naprave in pripomočke za premostitev višinske razlike pri vstopu v vozilo ter za ustrezne sisteme za pritrditev vozička v vozilo, in sicer enkrat na šest let.
V skladu s četrtim odstavkom 21. člena istega zakona se sicer v pravilniku podrobneje opredelijo tudi način prilagoditve vozila – vendar le vozila iz prvega odstavka tega člena, pogoji za prilagoditev, doba trajanja, standardi kvalitete prilagoditve in način vzdrževanja. Prvi odstavek pa obravnava vozilo, ki ga vozi oseba, ki je zaradi invalidnosti gibalno ovirana, lahko pa vozilo upravlja sama pod pogojem, če je to prilagojeno. Za tak primer v obravnavani zadevi očitno ne gre, sicer se upravni organ ne bi skliceval na tretji odstavek 21. člena.
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bil inšpekcijski postopek z uradnim zaznamkom z dne 24. 8. 2009 ustavljen, kar lahko pomeni le, da je bil pred tem tudi uveden. Po prvem odstavku 28. člena ZIN namreč inšpektor postopek ustavi v primeru, če je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve (…). To pomeni, da je napačno stališče drugostopenjskega organa, da o tožnikovi zahtevi za udeležbo v postopku ni bilo mogoče odločati že zato, ker se postopek sploh ni začel.
V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za odmero komunalnega prispevka v zvezi z gradnjo novega stanovanjskega objekta. V zadevi namreč ni sporno, da se načrtovana stanovanjska stavba gradi na drugem mestu parcele (njenem severnem delu), kot stojita objekta, ki sta v PGD predvidena za rušenje (obstoječe gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša na južnem delu parcele). Prav tako ni sporno, da je sicer na istem zemljišču v preteklosti stal še tretji objekt – stanovanjska hiša, ki je bila porušena in se nanjo predloženi PGD ne nanaša.
Odlok o Novem mestu določa pogoje, pod katerimi lahko investitor, ki pridobiva gradbeno dovoljenje za novogradnjo, uveljavlja vlaganja v izgradnjo javne komunalne opreme. S tem v zvezi pa je utemeljen tožničin očitek, da v postopku ni bila seznanjena z možnostjo uveljavljanja olajšav.
Iz odločb upravnih organov ne izhajajo razlogi za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku, brez zaslišanja tožnika, za katerega ni sporno, da je bil stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 10. 6. 2011, ki se z izpodbijano odločbo spreminja.
brezplačna pravna pomoč - že pravnomočno odločeno o prošnji za brezplačno pravno pomoč - zavrženje ponovne prošnje
Ker je bilo o prošnji tožnika že pravnomočno odločeno, je bila predmetna prošnja pravilno in zakonito na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP kot nedovoljena zavržena.
ZUP člen 179, 179/1, 180a, 180a/1, 207, 246, 246/1.
kulturna dediščina - register kulturne dediščine - zahteva za izdajo potrdila - dopis kot upravna odločba
Tožnik je pri ZVKD vložil vlogo, s katero je zaprosil, da mu zavod izda „soglasje oziroma potrdilo, iz katerega bo razvidno, da nepremičnine na naslovu ... nimajo statusa kulturne dediščine“. Ni sporno, da je ZVKD z dopisom z dne 17. 5. 2013 tožnika obvestil, da je register nepremične kulturne dediščine evidenca, ki jo vodi in upravlja Ministrstvo za kulturo, ki da je tudi najbolj kompetentno za odgovore na njegova vprašanja. Po mnenju sodišča je povsem jasno, da s takim dopisom ZVKD ni odločil o ničemer – ne o tožnikovi zahtevi za izdajo soglasja niti o izdaji potrdila.
Upravnopravno upravičenje do graditve objekta, na katerega se nanaša gradbeno dovoljenje (in plačani komunalni prispevek), po določbah četrtega odstavka 73. člena ZGO-1 do določene mere sicer res „sledi“ civilnopravni pravici graditi na zemljišču nameravane gradnje, vendar ne tako, da bi na podlagi civilnopravnega posla prišlo tudi do avtomatičnega prenosa upravnopravnih upravičenj oziroma statusa investitorja. Zakonske določbe se namreč nanašajo zgolj na možnost izdaje spremenjenega gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je za prenos statusa investitorja še vedno potrebna izdaja upravne odločbe, čeprav pod poenostavljenimi pogoji.
potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - zavrnitev zahteve za izdajo potrdila - podatki uradne evidence - vojaška evidenca
Iz obrazložitve izpodbijane prvostopenjske odločbe kot tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa izhaja, da naj bi se o dejstvu, o katerem je tožnik zahteval izdajo potrdila, sicer vodila (vojaška) evidenca, v kateri pa to dejstvo ni evidentirano. Navedeno v zadevi ni sporno, kar pomeni, da ta okoliščina dejansko predstavlja oviro za izdajo zahtevanega potrdila, ker mora ta biti, kot rečeno, v skladu s podatki uradne evidence.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34.
GERK - spremembe v evidenci GERK - vpis GERK na zemljišču - pravica do uporabe zemljišča
Prvi odstavek 34. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev določa, da mora tisti, ki želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predložiti dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Prvostopenjski organ je s spornim sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovil, da je postal plačilni nalog izvršljiv ter tudi določil način izvršbe. S sklepom torej glede na določbe 2. člena ZUS-1 in okoliščine obravnavanega primera ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. O tem je bilo odločeno v plačilnem nalogu, ki v konkretnem primeru predstavlja izvršilni naslov. Sklep o dovolitvi izvršbe tako predstavlja sklep procesne narave, saj z njim ni bilo poseženo v pravni položaj tožnika, zato glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet v izpodbijanem upravnem sporu. Prav tako izpodbijani sklepi niso tisti sklepi, ki so našteti v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan), zato jih tudi iz tega razloga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZPKri člen 1, 2, 3, 5, 6, 9, 10, 10/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
poprava krivic - zahteva za vrnitev zaplenjenega premoženja - zavrženje zahteve
Zahteva tožnice za povrnitev zaplenjenega premoženja ne pomeni zahtevka v smislu (in na podlagi) določil ZPKri, zato je toženka to zahtevo pravilno zavrgla ob smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - razveljavitev predhodno izdane odločbe
Z izrekom izpodbijane odločbe ni bila razveljavljena predhodno izdana odločba o priznanju pravice do zdravstvenega varstva tožniku, kot to zahteva drugi odstavek 231. člena ZUJF. Prav tako iz izpodbijane odločbe niti iz podatkov upravnega spisa ne izhaja, da bi jo upravni organ razveljavil s posebno odločbo. Ob upoštevanju 158. člena Ustave v povezavi s četrtim odstavkom 225. člena ZUP pa je možno novo odločbo v isti zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, izdati le, če se odpravi, razveljavi ali spremeni prejšnja odločba.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij jasnega značaja - poslovna skrivnost
Podana nista niti subjektivni niti objektivni pogoj, ki ju predpisuje 39. člen ZGD-1, na osnovi katerega je mogoče podatke označiti kot poslovno skrivnost. Subjektivni pogoj ni izpolnjen, saj tožeča stranka v danem roku ni predložila sklepa, s katerim bi predmetne informacije označila kot poslovno skrivnost. Izpolnjen pa tudi ni objektivni pogoj, po katerem za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - nadomestni objekt - oporni zid
V obravnavani zadevi je za odločitev bistvena ugotovitev, da obnovljeni podporni zid ne predstavlja nadomestitve prvotnega opornega zidu. Zato ni relevantno vprašanje, ali je bil prvotni podporni zid zgrajen zaradi preprečitve oz. odvrnitve naravne ali druge nesreče oz. njenih posledic.
vojni veteran - status vojnega veterana - formalni pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - samoinciativnost in prostovoljnost
Ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage, da bi tožnik spadal v katerokoli od opredeljenih vsebin 2. člena ZVV. Dejstvo je, da je tožnik sodeloval pri obrambi Republike Slovenije, da je bilo njegovo ravnanje samoiniciativno, saj ni bil uradno poklican s strani policije, kar je bilo potrjeno tudi z dopisom Policijske uprave Murska Sobota oziroma s strani Teritorialne službe, ter da je bilo njegovo ravnanje prostovoljno. Obe lastnosti sta moralno visoko vrednoteni, vendar pa še vedno ne dajeta podlage za priznanje statusa vojnega veterana tožniku. Status se namreč ne podeljuje avtomatično vsakomur, ki je sodeloval v osamosvojitveni vojni, ampak samo ob izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - verodostojnost prosilca - preganjanje - narodnostna pripadnost - stanje v izvorni državi
Prosilec je dolžan utemeljiti prošnjo za mednarodno zaščito. Če ne predloži nobenega dokumentiranega dokaza o preganjanju v izvorni državi ali o resni škodi niti o svoji istovetnosti, ima toženka zakonito podlago za uporabo tretjega odstavka 21. člena ZMZ. Ta določba ne pomeni, da v primeru, kadar prosilec svoje izjave deloma utemelji z dokumentiranimi dokazi, uporaba treh temeljnih kriterijev za oceno (ne)verodostojnosti prosilca, ne pride v poštev. Tudi v takih primerih toženka te kriterije lahko uporabi kot pomagalo za celovito oceno dejanskega stanja.
Sodišče ne more pritrditi toženki, da je priznanje mednarodne zaščite „pravna dobrota“, saj je pravica do mednarodne zaščite v obliki azila temeljna človekova pravica po pravu EU, subsidiarna zaščita pa je iztožljiva pravica (če prosilec izpolnjuje določene pogoje) na ravni sekundarnega prava EU s podlago v primarnem pravu EU.
Ključno vprašanje za rešitev tega spora je, ali dejanja preganjanja, ki so jih zatrjevali tožniki, ob upoštevanju poročil o stanju v izvorni državi dosegajo takšno raven oziroma intenzivnost, da to ustreza opredelitvi preganjanja po določbah ZMZ. Zgolj subjektivni strah pred diskriminacijo oziroma preganjanjem ni dovolj, ampak mora biti ta strah v zadostni meri objektivno utemeljen, pri čemer je pomembno tudi, kako državni organi reagirajo na primere neenakega obravnavanja, diskriminacije, maltretiranja ali fizičnih napadov na določeno narodnostno skupino.
Sodišče ugovora tožnika, da je svojo obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča poravnal že pred izdajo sklepa o izvršbi, ni moglo preizkusiti, saj davčni organ o tem ni ugotavljal dejanskega stanja, prav tako sodišče ni moglo preveriti ugovora tožene stranke, da je šlo za izpolnitev obveznosti na podlagi 93. člena ZDavP-2.
Sankcija iz 152. člena ZGO-1 se primarno izreče investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt.
ZMZ člen 16b, 17. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 2.
mednarodna zaščita - begunec - združevanje družine - družinski člani
V 7. točki prvega odstavka 16.b člena ZMZ so med družinskimi člani, za katere lahko prosilec zaprosi oziroma za katere je država dolžna zagotoviti združevanje družine z osebo, ki ji je priznana mednarodna zaščita, le starši mladoletnika brez spremstva. Usmeritve, ki jih daje Direktiva 2011/95/ES, so le možnosti oziroma priporočila državam članicam EU, da (lahko, če se tako odločijo) razširijo krog oseb, ki lahko po načelu združevanja družine pridobijo status begunca v povezavi z družinskim članom, ki mu je tak status iz razlogov Ženevske konvencije v določeni državi članici EU že priznan. Tudi v tem primeru pa bi se za družinskega člana štela le oseba, ki jo begunec vzdržuje.
Tožnik ni uspel izkazati, da se mu družinski člani sploh resnično želijo pridružiti v Republiki Sloveniji.
ZVis člen 32. Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov člen 10, 10-10, 12, 12-5, 15, 15/2, 34. ZUP člen 146, 146/4, 154, 154/1.
visokošolski zavod - akreditacija - prva akreditacija - pogoji za akreditacijo - praktično usposabljanje študentov - dislocirana enota - ustreznost prostorov in opreme - poročilo skupine strokovnjakov - izvedeniško mnenje - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave
V zadevi je sporno, ali tožeča stranka izpolnjuje določene pogoje za akreditacijo. Po mnenju sodišča ni potrebno, da bi dogovori tožeče stranke o praktičnem usposabljanju študentov morali vsebovati tudi konkretno število mest za študente, ki se bodo usposabljali na posamezni inštituciji.
Glede notranje organiziranosti tožeče stranke sodišče ugotavlja, da pojem dislocirane enote pomeni izvedbo celotnega študijskega programa na drugi lokaciji, to pa je tisto, za kar si prizadeva tožeča stranka. Iz navedenega razloga enota v B. ne more biti organizirana drugače kot dislocirana enota, za akreditacijo katere pa lahko visokošolski zavod zaprosi šele po uspešno opravljeni zunanji evalvaciji. Vendar pa zaradi tega celotne vloge tožeče stranke ne bi bilo treba zavrniti, ampak bi lahko prvostopenjski organ odločil le o tistem delu vloge, ki se nanaša na enoto v A.
Pred izdajo odločbe prvostopenjski organ tožeči stranki ni dal možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Poslal ji je le poročilo skupine strokovnjakov, da nanj odgovori, ni pa ji dal možnosti, da se opredeli do vseh tistih v odločbi navedenih zadržkov, ki jih ima glede akreditacije sam organ, neodvisno od mnenja skupine strokovnjakov. Razen tega ima poročilo skupine strokovnjakov značaj izvedeniškega mnenja, pri čemer je očitno, da so stališča tožeče stranke drugačna od nekaterih stališč omenjenega poročila. Glede na navedeno bo moral organ v ponovljenem postopku razpisati ustno obravnavo.