vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - razveljavitev predhodno izdane odločbe
Z izrekom izpodbijane odločbe ni bila razveljavljena predhodno izdana odločba o priznanju pravice do zdravstvenega varstva tožniku, kot to zahteva drugi odstavek 231. člena ZUJF. Prav tako iz izpodbijane odločbe niti iz podatkov upravnega spisa ne izhaja, da bi jo upravni organ razveljavil s posebno odločbo. Ob upoštevanju 158. člena Ustave v povezavi s četrtim odstavkom 225. člena ZUP pa je možno novo odločbo v isti zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, izdati le, če se odpravi, razveljavi ali spremeni prejšnja odločba.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - verodostojnost prosilca - preganjanje - narodnostna pripadnost - stanje v izvorni državi
Prosilec je dolžan utemeljiti prošnjo za mednarodno zaščito. Če ne predloži nobenega dokumentiranega dokaza o preganjanju v izvorni državi ali o resni škodi niti o svoji istovetnosti, ima toženka zakonito podlago za uporabo tretjega odstavka 21. člena ZMZ. Ta določba ne pomeni, da v primeru, kadar prosilec svoje izjave deloma utemelji z dokumentiranimi dokazi, uporaba treh temeljnih kriterijev za oceno (ne)verodostojnosti prosilca, ne pride v poštev. Tudi v takih primerih toženka te kriterije lahko uporabi kot pomagalo za celovito oceno dejanskega stanja.
Sodišče ne more pritrditi toženki, da je priznanje mednarodne zaščite „pravna dobrota“, saj je pravica do mednarodne zaščite v obliki azila temeljna človekova pravica po pravu EU, subsidiarna zaščita pa je iztožljiva pravica (če prosilec izpolnjuje določene pogoje) na ravni sekundarnega prava EU s podlago v primarnem pravu EU.
Ključno vprašanje za rešitev tega spora je, ali dejanja preganjanja, ki so jih zatrjevali tožniki, ob upoštevanju poročil o stanju v izvorni državi dosegajo takšno raven oziroma intenzivnost, da to ustreza opredelitvi preganjanja po določbah ZMZ. Zgolj subjektivni strah pred diskriminacijo oziroma preganjanjem ni dovolj, ampak mora biti ta strah v zadostni meri objektivno utemeljen, pri čemer je pomembno tudi, kako državni organi reagirajo na primere neenakega obravnavanja, diskriminacije, maltretiranja ali fizičnih napadov na določeno narodnostno skupino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v več izvršilnih postopkih zoper tožnika, v katerih so postali sklepi o izvršbi pravnomočni že pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na fazo postopka zadeva tudi po presoji sodišča ni razumna ter nima verjetnega izgleda za uspeh.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Prvostopenjski organ je s spornim sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovil, da je postal plačilni nalog izvršljiv ter tudi določil način izvršbe. S sklepom torej glede na določbe 2. člena ZUS-1 in okoliščine obravnavanega primera ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. O tem je bilo odločeno v plačilnem nalogu, ki v konkretnem primeru predstavlja izvršilni naslov. Sklep o dovolitvi izvršbe tako predstavlja sklep procesne narave, saj z njim ni bilo poseženo v pravni položaj tožnika, zato glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet v izpodbijanem upravnem sporu. Prav tako izpodbijani sklepi niso tisti sklepi, ki so našteti v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan), zato jih tudi iz tega razloga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZVis člen 32. Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov člen 10, 10-10, 12, 12-5, 15, 15/2, 34. ZUP člen 146, 146/4, 154, 154/1.
visokošolski zavod - akreditacija - prva akreditacija - pogoji za akreditacijo - praktično usposabljanje študentov - dislocirana enota - ustreznost prostorov in opreme - poročilo skupine strokovnjakov - izvedeniško mnenje - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave
V zadevi je sporno, ali tožeča stranka izpolnjuje določene pogoje za akreditacijo. Po mnenju sodišča ni potrebno, da bi dogovori tožeče stranke o praktičnem usposabljanju študentov morali vsebovati tudi konkretno število mest za študente, ki se bodo usposabljali na posamezni inštituciji.
Glede notranje organiziranosti tožeče stranke sodišče ugotavlja, da pojem dislocirane enote pomeni izvedbo celotnega študijskega programa na drugi lokaciji, to pa je tisto, za kar si prizadeva tožeča stranka. Iz navedenega razloga enota v B. ne more biti organizirana drugače kot dislocirana enota, za akreditacijo katere pa lahko visokošolski zavod zaprosi šele po uspešno opravljeni zunanji evalvaciji. Vendar pa zaradi tega celotne vloge tožeče stranke ne bi bilo treba zavrniti, ampak bi lahko prvostopenjski organ odločil le o tistem delu vloge, ki se nanaša na enoto v A.
Pred izdajo odločbe prvostopenjski organ tožeči stranki ni dal možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Poslal ji je le poročilo skupine strokovnjakov, da nanj odgovori, ni pa ji dal možnosti, da se opredeli do vseh tistih v odločbi navedenih zadržkov, ki jih ima glede akreditacije sam organ, neodvisno od mnenja skupine strokovnjakov. Razen tega ima poročilo skupine strokovnjakov značaj izvedeniškega mnenja, pri čemer je očitno, da so stališča tožeče stranke drugačna od nekaterih stališč omenjenega poročila. Glede na navedeno bo moral organ v ponovljenem postopku razpisati ustno obravnavo.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - delo na črno
Tožnica ugovarja, da ni vedela, da bi morala (glede na to, da je šlo zgolj za dano uslugo lastnici podjetja) skleniti pogodbo, vendar s tem pravilnosti odločitve ne more izpodbiti, zlasti ker s tem dejansko potrjuje ugotovitev prvostopenjskega organa, katere posledica je sprejeta odločitev. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati tožničino nepoznavanje prava, saj to ne pomeni, da se osebi, na katero se to pravo nanaša ni treba ravnati po njegovih pravilih in prevzeti posledic ravnanja v nasprotju z njimi.
ZBPP člen 11, 13. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
V konkretnem primeru tožnikovo nepremično premoženje presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 152. člena ZUJF izključuje pravico do BPP.
evidentiranje urejene meje - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnosti razlogi - možnost izvršitve odločbe
Kolikor odločbe v delu, kjer se združujejo parcele, ni mogoče izvršiti zaradi različnih bremen na parcelah, je podan ničnostni razlog kot ga določa 3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - obdobje obdavčenja - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, ali je tožnik dohodke, ki so predmet obdavčitve z izpodbijano odločbo, prejel pred ali po 5. 10. 2009. To pomeni, da so bili pri odmeri upoštevani vsi dohodki, ki jih je tožnik prejel po 1. januarju 2009 in s tem tudi dohodki, ki jih je, oziroma če jih je prejel pred začetkom veljavnosti zakona. Po navedenem izpodbijana odločba temelji tudi na določbi 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo in je tako (lahko) bila razveljavljena pravna podlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba.
Za opredelitev gradnje kot nelegalne sta pravno pomembni le dve okoliščini: da gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, in da to gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno.
Zavezanec v inšpekcijskih postopkih je investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt.
davčna izvršba - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - pogojni dolg - odložni pogoj
Zatrjevanje tožeče stranke, da dolgovanega zneska ni dolžan, saj so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, nima zakonske podlage. Dogovor o roku plačila (5. člen pogodbe) ni neko bodoče, negotovo dejstvo, od katerega bi bila odvisna veljavnost pravnega posla oziroma pogodbe, kot je to opredeljeno v prvem odstavku 59. člena OZ, zato se tožeča stranka ne more na to zakonsko določbo uspešno sklicevati.
brezplačna pravna pomoč - soglasje za mediacijo - odklonitev za mediacijo - vročanje vabila na mediacijo
V tretjem odstavku 16. člena ZARSS je določeno, da se vročanje vabil na srečanja in naroke v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov po tem zakonu opravi po pravilih pravdnega postopka, kar pomeni, da se v skladu z določbami 137. člena ZPP v primeru, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu in ne stranki osebno. To pravilo torej nedvoumno velja za vabila na srečanja in naroke, na katerih morajo biti navzoče stranke osebno, medtem ko so pooblaščenci na srečanjih in narokih le lahko in torej neobvezno navzoči. Zato po presoji sodišča ni razlogov za to, da bi takšen način vročanja ne veljal tudi za vročanje pisanj, s katerimi sodišče stranki ponudi možnost alternativnega reševanja sporov.
Po določbah 28. člena ZBPP je prosilec za BPP dolžan dati soglasje za mediacijo le v primeru, če ga je predhodno dala nasprotna stranka, kar po logiki stvari pomeni, da mora biti ob tem, ko mu je ponujena mediacija, tudi že seznanjen, da nasprotna stranka z mediacijo soglaša.
izvozno nadomestilo - molk organa druge stopnje - tožba zaradi molka organa
Ker je ZKme-1 specialni predpis v obravnavanem primeru v razmerju do ZUS-1, se za odločitev organa druge stopnje o pritožbi upošteva rok štirih mesecev od prejema popolne pritožbe in dokumentov.
Ker toženka ni odločila o tožničini pritožbi v zakonsko predpisanem roku, tega pa tudi ni storila na njeno nadaljnjo zahtevo v sedmih dneh oziroma do vložitve tožbe, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo, da o tem odloči.
ZDavP člen 39. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP-2 člen 5, 6, 39, 41, 68, 68/1, 68/1-2, 68/2, 68/5, 68/6, 69, 69/11, 77. ZUS-1 člen 71.
dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazni standard - listinska dokumentacija - načelo materialne resnice - prijava premoženja
Tožeča stranka ni dokazala vira sredstev, s katerimi je razpolagala oziroma njegove sledljivosti. Z ničemer ni dokazala, da sredstva, s katerimi je razpolagala, ne podležejo obdavčitvi v Sloveniji. Dejstvo nezaslišanja posameznih prič na sam postopek ni vplivalo. Tožnik je bil ves čas postopka seznanjen s predmetom inšpiciranja ter tudi z ugotovitvami v postopku. V postopku so bile pripombe zavezanca za davek preučene in delno tudi upoštevane. Do relevantnih pripomb ter predlaganih dokaznih predlogov se je davčni organ opredelil in jih v postopku pojasnil. Tožniku je bil davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 pravilno in zakonito odmerjen.
ZUP člen 214. ZUJF člen 162. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4, 20.
javni uslužbenec - strokovni sodelavec na področju socialnega varstva - napredovanje v višji naziv - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obrazložitev odločbe
Tožnica je svoj predlog za napredovanje v naziv ''samostojni svetovalec'' vložila 2. 11. 2012 zaradi preveritve izpolnjevanja pogojev za napredovanje v naziv v letu 2012 in ne v letu 2013, kot je toženka tožničin predlog za napredovanje v naziv obravnavala in posledično ob uporabi določbe 162. člena ZUJF njen predlog zavrnila. S tako obravnavo in odločitvijo pa je toženka zmotno ugotovila dejansko stanje, napačno uporabila materialno pravo, posledično zato kršila tudi pravila postopka glede na podane razloge za sprejeto odločitev, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in jo je sodišče moralo odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje tožbe
Tožnica je s pozivom bila pravilno pozvana na dopolnitev prošenj, ker pa ju ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo - njeni prošnji vsebujeta zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja BPP, nimata pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, je organ za BPP pravilno ocenil, da sta ti prošnji formalno pomanjkljivi, kot taki pa ne omogočata vsebinskega odločanja, zato je organ svojo odločitev o zavrženju tudi pravilno oprl na drugi odstavek 67. člena ZUP.
kulturnovarstveno soglasje - zahteva stranke za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - molk organa
Tožnika nista sprožila postopka, v katerem bi toženka odločala o izdaji kulturnovarstvenega soglasja. Ker gre za dispozitivni postopek, ga toženka brez njune zahteve tudi ni mogla voditi. Navedeno pomeni, da toženka ni bila v molku oziroma tožnika nista izkazala osnovne formalne predpostavke za tožbo zaradi molka organa, tj. da sta vložila zahtevek, o katerem pa organ ni odločil.
Tožnika kulturno varstvenih pogojev, če menita, da niso določeni pravilno, ne moreta izpodbijati samostojno, temveč le preko zavrnitve kulturnovarstvenega soglasja.
brezplačna pravna pomoč - neresnični podatki - solastništvo nepremičnin - možnost razpolaganja z nepremičnino
Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor, da gre za solastništvo nepremičnin, s katerem zaradi vpisanega poroštva in hipotek žena ne more razpolagati, saj za odločitev, ki temelji na določbi petega odstavka 20. člena ZBPP, ni relevanten, pa tudi sicer poroštvo, ne vpis drugih stvarno pravnih bremen na nepremičninah, na pravico in možnost razpolaganja z nepremičninami ne vpliva.
ZVV člen 8, 9. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1, 231/2.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - sprememba zakonske ureditve
ZUJF, ki je začel veljati 31. 5. 2012, je v okviru prehodnih in končnih določb uredil tudi položaj vojnih veteranov, ki so pravico do zdravstvenega varstva v 15. členu ZVV pridobili pred uveljavitvijo ZUJF, tako kot tožnik.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - obdobje obdavčenja - napačna uporaba materialnega prava - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Dodatna obdavčitev dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov po Zakonu o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize sama po sebi in kolikor velja za naprej, ni ustavno sporna. Neustrezen tudi ni način obdavčitve kot tak, vključno z višino davčne stopnje, saj je meja obdavčitve z dodatnim davkom postavljena relativno visoko, v obravnavanem primeru, ko gre za izplačilo plače, pri znesku 12.500 EUR mesečno, kar je 8,6-kratnik povprečne plače.
Pri izpodbijani odločitvi so bili upoštevani vsi dohodki (plače), ki jih je tožnik prejel od 1. januarja 2009 dalje, torej tudi dohodki, prejeti pred začetkom veljavnosti zakona, na katere se Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize izrecno več ne nanaša in ki jih po presoji Ustavnega sodišča ni dopustno zajeti v obdavčitev. Čim je tako, je davek tožniku odmerjen v nasprotju z zakonom, nepravilna uporaba materialnega prava pa narekuje odpravo izpodbijane odločbe ter ponovno odločanje davčnega organa v zadevi.