ZVV člen 8, 9. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1, 231/2.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - sprememba zakonske ureditve
ZUJF, ki je začel veljati 31. 5. 2012, je v okviru prehodnih in končnih določb uredil tudi položaj vojnih veteranov, ki so pravico do zdravstvenega varstva v 15. členu ZVV pridobili pred uveljavitvijo ZUJF, tako kot tožnik.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nabava računalniških komponent
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje prvi odstavek 63. člena in prvi odstavek 67. člena ZDDV-1.
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od zakonskih pogojev ni izpolnjen. Obveznost obračuna in plačila DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno oziroma, ko je bila storitev opravljena (prvi odstavek 33. člena ZDDV-1) oz. ko je izpolnjen prvi od predhodno navedenih pogojev. Dejansko opravljena dobava blaga je tako eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Nacionalno sodišče mora v skladu z nacionalnimi dokaznimi pravili opraviti splošno presojo vseh elementov in okoliščin dejanskega stanja zadeve in ugotoviti ali ima družba pravico do odbitka vstopnega DDV. Le če iz te presoje izhaja, da je bila dobava blaga dejansko izvedena in da je družba to blago dejansko uporabila za potrebe svojih obdavčljivih dejavnosti, ji potem pravice do odbitka vstopnega DDV ni mogoče zavrniti.
ZDDDČPNO člen 5, 6, 12. URS člen 2, 155, 155/1. ZUstS člen 43, 44.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - načelo zaupanja v pravo - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, ta ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje, zakon pa zasleduje ustavno dopusten cilj - preprečiti pretirano nagrajevanja poslovodstev in članov nadzornih svetov v družbah, ki prejemajo državno pomoč.
Razveljavitev določbe 12. člena ZDDDČPNO po odločbi Ustavnega sodišča pomeni, da ureditev po ZDDDČPNO ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1.1.2009 do 5.10.2009.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, pa morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena.
Za opredelitev gradnje kot nelegalne sta pravno pomembni le dve okoliščini: da gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, in da to gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno.
Zavezanec v inšpekcijskih postopkih je investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt.
Glede na to, da je podlaga za izterjavo denarne kazni po sklepu, izpodbijanem v obravnavani zadevi, sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bil odpravljen s sodbo, je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in ga je iz tega razloga treba odpraviti. Zato se sodišče ni spuščalo v presojo tožbenih ugovorov v tem upravnem sporu, saj se ugovori nanašajo na (sedaj že) odpravljeni sklep o dovolitvi izvršbe. Ker je bilo z izpodbijanim sklepom o izterjavi denarne kazni brez podlage poseženo v tožnikove pravice, ima tožnik pravni interes za vložitev predmetne tožbe.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZP-1 člen 62, 62-5.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - plačilni nalog - zavrženje tožbe
Upoštevaje, da je sodna taksa del stroškov postopka o prekršku, je torej pravno varstvo zoper sklep, s katerim se ugovor zavrne, zahteva za sodno varstvo po ZP-1. V obravnavanem primeru, ko je izpodbijani sklep z dne 13. 3. 2013 izdal prekrškovni organ in ne sodišče, je zoper takšno odločbo v skladu s peto alinejo 62. člena ZP-1 dovoljeno vložiti zahtevo za sodno varstvo, o kateri odloča sodišče. Izpodbijana plačilni nalog in sklep Občinske uprave – Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo torej nimata narave dokončnega upravnega akta, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika po 2. členu ZUS-1, v zadevi pa tudi ne gre za posamični akt, s katerimi bi organ posegel v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, v katerem ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (4. člen ZUS-1).
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Razveljavitev 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize po odločbi Ustavnega sodišča pomeni, da ureditev ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodba sodišča splošne pristojnosti - zavrženje tožbe
Tožnica izpodbija sodni odločbi, ki sta bili izdani v postopku o prekršku pred rednim sodiščem. Gre torej za akta, izdana v sodnem postopku. Akta nista bila izdana s strani oblastnega organa, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja, niti ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil (v smislu ZUP in ZUS-1).
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
O obveznosti, da mora tožnik odstraniti nelegalno zgrajeni objekt, je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, medtem ko se s sklepom o dovolitvi izvršbe naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v tožnikove pravice ali pravne koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj ni sporno, da je rok za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe potekel in da tožnik do izdaje izpodbijanega sklepa ni izpolnil naložene obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - neresnični podatki - solastništvo nepremičnin - možnost razpolaganja z nepremičnino
Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor, da gre za solastništvo nepremičnin, s katerem zaradi vpisanega poroštva in hipotek žena ne more razpolagati, saj za odločitev, ki temelji na določbi petega odstavka 20. člena ZBPP, ni relevanten, pa tudi sicer poroštvo, ne vpis drugih stvarno pravnih bremen na nepremičninah, na pravico in možnost razpolaganja z nepremičninami ne vpliva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine - hipoteka
Tožnik je lastnik premoženja v vrednosti, ki jo navaja tožena stranka in je vrednost ugotovljena na podlagi določb materialnih predpisov, zato pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani (152. člena ZUJF v zvezi s 27. členom ZSVarPre). Sodišče, ne glede na izkazano trenutno slabo premoženjsko in socialno tožnikovo stanje, ne more upoštevati dejstva obremenitve nepremičnin s hipotekami in s tem nemožnost njihove prodaje, ker za takšno odločitev nima zakonske podlage.
kulturnovarstveno soglasje - zahteva stranke za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - molk organa
Tožnika nista sprožila postopka, v katerem bi toženka odločala o izdaji kulturnovarstvenega soglasja. Ker gre za dispozitivni postopek, ga toženka brez njune zahteve tudi ni mogla voditi. Navedeno pomeni, da toženka ni bila v molku oziroma tožnika nista izkazala osnovne formalne predpostavke za tožbo zaradi molka organa, tj. da sta vložila zahtevek, o katerem pa organ ni odločil.
Tožnika kulturno varstvenih pogojev, če menita, da niso določeni pravilno, ne moreta izpodbijati samostojno, temveč le preko zavrnitve kulturnovarstvenega soglasja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pravna podlaga, ki določa objektivni kriterij za presojo prosilčeve vloge izhaja iz določbe 24. člena ZBPP. Tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice stoji na stališču, da je pogojevanje dodelitve BPP z uspehom v postopku dopustno.
Organ za BPP je pravilno zaključil, da Evropska Komisija do 1. 12. 2014 nima pristojnosti na področju zakonodaje v zvezi s kazenskim pregonom oziroma nima pristojnosti za presojo zakonodaje, ki so jo sprejeli nacionalni organi držav članic, zato bi bila vložitev tožbe na Evropsko Sodišče v Luksemburgu zoper Komisijo, neuspešna.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - retroaktivnost - neprava retroaktivnost
Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, kolikor gre za dohodke, prejete po njegovi uveljavitvi, ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Lahko gre le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje.
Za dohodke, izplačane pred uveljavitvijo ZDDDČPNO, je Ustavno sodišče z odločbo U-I-158/11-77 z dne 28. 11. 2013 zaradi ugotovljene neskladnosti s prvim odstavkom 155. člena Ustave razveljavilo 12. člen ZDDDČPNO. Razveljavitev pomeni, da ureditev po ZDDDČPNO ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje tožbe
Tožnica je s pozivom bila pravilno pozvana na dopolnitev prošenj, ker pa ju ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo - njeni prošnji vsebujeta zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja BPP, nimata pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, je organ za BPP pravilno ocenil, da sta ti prošnji formalno pomanjkljivi, kot taki pa ne omogočata vsebinskega odločanja, zato je organ svojo odločitev o zavrženju tudi pravilno oprl na drugi odstavek 67. člena ZUP.
ZUP člen 214. ZUJF člen 162. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4, 20.
javni uslužbenec - strokovni sodelavec na področju socialnega varstva - napredovanje v višji naziv - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obrazložitev odločbe
Tožnica je svoj predlog za napredovanje v naziv ''samostojni svetovalec'' vložila 2. 11. 2012 zaradi preveritve izpolnjevanja pogojev za napredovanje v naziv v letu 2012 in ne v letu 2013, kot je toženka tožničin predlog za napredovanje v naziv obravnavala in posledično ob uporabi določbe 162. člena ZUJF njen predlog zavrnila. S tako obravnavo in odločitvijo pa je toženka zmotno ugotovila dejansko stanje, napačno uporabila materialno pravo, posledično zato kršila tudi pravila postopka glede na podane razloge za sprejeto odločitev, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in jo je sodišče moralo odpraviti.
ZBPP člen 11, 13. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
V konkretnem primeru tožnikovo nepremično premoženje presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 152. člena ZUJF izključuje pravico do BPP.
ZVV člen 8, 9, 15, 15/1. ZUJF člen 100, 231, 231/1, 231/2.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek - prejemki upravičenca
Glede na odločbo Ustavnega sodišča z dne 14. 11. 2013 ter ob tem, da tožnikovi dohodki presegajo 497,15 EUR, torej da tožnik ni prejemnik veteranskega dodatka in ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV, glede na določbe ZUJF in ZVV, je odločitev prvostopenjskega organa, da tožniku ne pripada pravica do zdravstvenega varstva, pravilna in zakonita.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
Glede na 19. člen ZJC-B izhaja, da se določbe tega člena, kot prehodna ureditev posebnega in enostavnejšega postopka razlastitve, lahko uporabi le v primerih, če je ob uveljavitvi ZJC-B javna cesta potekala po zemljišču v zasebni lasti. Šteje se, da je javna korist ugotovljena, če po zasebnem zemljišču poteka javni cestni promet v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost na njih – tretji odstavek 19. člena ZJC-B. Podlaga za uporabo postopka razlastitve po tej določbi je ugotovitev, da je ob uveljavitvi tega zakona obstajal odlok o kategorizaciji v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC oziroma 39. členom Zces-1. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.
Prvostopenjski organ je kršil materialni zakon, ko je na podlagi Odloka o kategorizaciji cest v Občini Kočevje iz leta 2009, ugotovil javno korist na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZJC-B ter postopek razlastitve vodil po določbi 19. člena ZJC-B, saj sporni Odlok ob uveljavitvi tega zakona še ni obstajal. Glede na določbo tretjega odstavka 19. člena ZJC-B pomeni ugotovitev javne koristi po tej določbi zgolj ugotovitev abstraktne javne koristi. Že v prvi fazi postopka razlastitve je treba, torej že ob uvedbi postopka razlastitve, ugotoviti ali obstaja tudi konkretna javna korist.