ZVV člen 8, 9. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1, 231/2.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - sprememba zakonske ureditve
ZUJF, ki je začel veljati 31. 5. 2012, je v okviru prehodnih in končnih določb uredil tudi položaj vojnih veteranov, ki so pravico do zdravstvenega varstva v 15. členu ZVV pridobili pred uveljavitvijo ZUJF, tako kot tožnik.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - obdobje obdavčenja - napačna uporaba materialnega prava - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Dodatna obdavčitev dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov po Zakonu o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize sama po sebi in kolikor velja za naprej, ni ustavno sporna. Neustrezen tudi ni način obdavčitve kot tak, vključno z višino davčne stopnje, saj je meja obdavčitve z dodatnim davkom postavljena relativno visoko, v obravnavanem primeru, ko gre za izplačilo plače, pri znesku 12.500 EUR mesečno, kar je 8,6-kratnik povprečne plače.
Pri izpodbijani odločitvi so bili upoštevani vsi dohodki (plače), ki jih je tožnik prejel od 1. januarja 2009 dalje, torej tudi dohodki, prejeti pred začetkom veljavnosti zakona, na katere se Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize izrecno več ne nanaša in ki jih po presoji Ustavnega sodišča ni dopustno zajeti v obdavčitev. Čim je tako, je davek tožniku odmerjen v nasprotju z zakonom, nepravilna uporaba materialnega prava pa narekuje odpravo izpodbijane odločbe ter ponovno odločanje davčnega organa v zadevi.
ZVV člen 8, 9, 15, 15/1. ZUJF člen 100, 231, 231/1, 231/2.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek - prejemki upravičenca
Glede na odločbo Ustavnega sodišča z dne 14. 11. 2013 ter ob tem, da tožnikovi dohodki presegajo 497,15 EUR, torej da tožnik ni prejemnik veteranskega dodatka in ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV, glede na določbe ZUJF in ZVV, je odločitev prvostopenjskega organa, da tožniku ne pripada pravica do zdravstvenega varstva, pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Za odločitev po določbi petega odstavka 20. člena ZBPP je dovolj, da je podatek iz prošnje kot takšen (objektivno) neresničen, ne glede na odnos prosilca do tega podatka oziroma ne glede na (bolj ali manj opravičljive) razloge, ki so ga pripeljali do tega, da vpiše nekaj, kar ni resnično.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - retroaktivnost - neprava retroaktivnost
Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, kolikor gre za dohodke, prejete po njegovi uveljavitvi, ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Lahko gre le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje.
Za dohodke, izplačane pred uveljavitvijo ZDDDČPNO, je Ustavno sodišče z odločbo U-I-158/11-77 z dne 28. 11. 2013 zaradi ugotovljene neskladnosti s prvim odstavkom 155. člena Ustave razveljavilo 12. člen ZDDDČPNO. Razveljavitev pomeni, da ureditev po ZDDDČPNO ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - rok za vložitev zahtevka - materialni prekluzivni rok
V zadevi je bistveno vprašanje, ali je v konkretni zadevi rok, ki je predpisan za vložitev zahtevka za vračilo trošarine, materialni prekluzivni rok oziroma ali gre za procesni rok. Pri navedenem roku gre za materialni prekluzivni rok. Ko gre za materialni prekluzivni rok ni pomembno, ali se izteče na dan, ko organi ne delajo. Ker se je rok za vložitev zahteve iztekel v nedeljo 31. 3. 2013, bi tožnica rokovno obvarovala svoj materialni zahtevek le z vlogo, ki bi jo prvostopenjski organ prejel do izteka roka, oziroma na podlagi domneve iz drugega odstavka 68. člena ZUP, če bi bila vloga poslana priporočeno po pošti prvostopenjskemu organu pred potekom roka (v soboto 30. 3. 2013).
brezplačna pravna pomoč - soglasje za mediacijo - odklonitev za mediacijo - vročanje vabila na mediacijo
V tretjem odstavku 16. člena ZARSS je določeno, da se vročanje vabil na srečanja in naroke v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov po tem zakonu opravi po pravilih pravdnega postopka, kar pomeni, da se v skladu z določbami 137. člena ZPP v primeru, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu in ne stranki osebno. To pravilo torej nedvoumno velja za vabila na srečanja in naroke, na katerih morajo biti navzoče stranke osebno, medtem ko so pooblaščenci na srečanjih in narokih le lahko in torej neobvezno navzoči. Zato po presoji sodišča ni razlogov za to, da bi takšen način vročanja ne veljal tudi za vročanje pisanj, s katerimi sodišče stranki ponudi možnost alternativnega reševanja sporov.
Po določbah 28. člena ZBPP je prosilec za BPP dolžan dati soglasje za mediacijo le v primeru, če ga je predhodno dala nasprotna stranka, kar po logiki stvari pomeni, da mora biti ob tem, ko mu je ponujena mediacija, tudi že seznanjen, da nasprotna stranka z mediacijo soglaša.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, pa morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena.
ZUP člen 214. ZUJF člen 162. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4, 20.
javni uslužbenec - strokovni sodelavec na področju socialnega varstva - napredovanje v višji naziv - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obrazložitev odločbe
Tožnica je svoj predlog za napredovanje v naziv ''samostojni svetovalec'' vložila 2. 11. 2012 zaradi preveritve izpolnjevanja pogojev za napredovanje v naziv v letu 2012 in ne v letu 2013, kot je toženka tožničin predlog za napredovanje v naziv obravnavala in posledično ob uporabi določbe 162. člena ZUJF njen predlog zavrnila. S tako obravnavo in odločitvijo pa je toženka zmotno ugotovila dejansko stanje, napačno uporabila materialno pravo, posledično zato kršila tudi pravila postopka glede na podane razloge za sprejeto odločitev, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in jo je sodišče moralo odpraviti.
subvencija za nabavo kmetijskih strojev - vračilo prejetih sredstev - zahtevek za izplačilo - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - javni interes
Tožeča stranka (državno pravobranilstvo) za vložitev te tožbe posebnega pooblastila vlade ne potrebuje, kolikor je zakon kršen v škodo javnega interesa.
B. računa s spornim zneskom za trotočkovno vpetje vitla in zaščito podvozja ne bi smel izdati, ker navedena dodatna oprema ni bila dobavljena družbi B. s strani C. d.o.o. Navedeni račun torej, ni „originalen račun“ v smislu zahteve iz Javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, ker ne izkazuje pravilnega teka poslovnih dogodkov. V zvezi z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovil prvostopni organ, glede na zahtevo iz prvega odstavka 57. člena ZKme-1, da mora biti vložitev zahtevka namerna, je ugotoviti, da je prvostopni organ ugotavljal dejansko stanje širše, kot ga je v svojo odločbo povzel drugostopni in presodil v zvezi z vloženo pritožbo. Tožena stranka je zato napačno presojala okvir dejanskega stanja, ki ga je ugotovil in presodil prvostopni organ, saj se do dejstev, ki jih je ta uporabil kot podlago za svojo odločitev, ni opredelila. Šele na podlagi presoje izpovedb obeh prič bo možno zaključiti, da stranka z interesom ni vedela, da dodatna oprema za traktor družbi B. d.o.o. ni bila dobavljena s strani družbe C. d.o.o., torej da stranka z interesom ni namerno predložila napačnega zahtevka za izplačilo, kar bi pomenilo, da podlaga po prvem odstavku 57. člena ZKme-1 ni bila podana.
izvozno nadomestilo - molk organa druge stopnje - tožba zaradi molka organa
Ker je ZKme-1 specialni predpis v obravnavanem primeru v razmerju do ZUS-1, se za odločitev organa druge stopnje o pritožbi upošteva rok štirih mesecev od prejema popolne pritožbe in dokumentov.
Ker toženka ni odločila o tožničini pritožbi v zakonsko predpisanem roku, tega pa tudi ni storila na njeno nadaljnjo zahtevo v sedmih dneh oziroma do vložitve tožbe, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo, da o tem odloči.
ZDDDČPNO člen 5, 6, 12. URS člen 2, 155, 155/1. ZUstS člen 43, 44.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - načelo zaupanja v pravo - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, ta ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje, zakon pa zasleduje ustavno dopusten cilj - preprečiti pretirano nagrajevanja poslovodstev in članov nadzornih svetov v družbah, ki prejemajo državno pomoč.
Razveljavitev določbe 12. člena ZDDDČPNO po odločbi Ustavnega sodišča pomeni, da ureditev po ZDDDČPNO ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1.1.2009 do 5.10.2009.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - obdobje obdavčenja - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, ali je tožnik dohodke, ki so predmet obdavčitve z izpodbijano odločbo, prejel pred ali po 5. 10. 2009. To pomeni, da so bili pri odmeri upoštevani vsi dohodki, ki jih je tožnik prejel po 1. januarju 2009 in s tem tudi dohodki, ki jih je, oziroma če jih je prejel pred začetkom veljavnosti zakona. Po navedenem izpodbijana odločba temelji tudi na določbi 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo in je tako (lahko) bila razveljavljena pravna podlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodba sodišča splošne pristojnosti - zavrženje tožbe
Tožnica izpodbija sodni odločbi, ki sta bili izdani v postopku o prekršku pred rednim sodiščem. Gre torej za akta, izdana v sodnem postopku. Akta nista bila izdana s strani oblastnega organa, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja, niti ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil (v smislu ZUP in ZUS-1).
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2005) člen 108.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski postopek - stroški postopka
Tožniku se očita storitev disciplinske kršitve v januarju 2010, postopek pred disciplinskim organom pa se je začel 25. 5. 2010, torej vse pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije, kar pomeni, da je prvostopni organ pravilno uporabil določbe prej veljavnega Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije/2005.
Prvostopni organ je pravilno izdal sklep po Disciplinskem pravilniku Inženirske zbornice Slovenije/2005, pri njegovi izdaji pa tudi ni mogel upoštevati 18. in 20. člena sedaj veljavnega pravilnika, oziroma tožnika glede na težo storjene kršitve in njene posledice oprostiti plačila stroškov disciplinskega postopka.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZP-1 člen 62, 62-5.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - plačilni nalog - zavrženje tožbe
Upoštevaje, da je sodna taksa del stroškov postopka o prekršku, je torej pravno varstvo zoper sklep, s katerim se ugovor zavrne, zahteva za sodno varstvo po ZP-1. V obravnavanem primeru, ko je izpodbijani sklep z dne 13. 3. 2013 izdal prekrškovni organ in ne sodišče, je zoper takšno odločbo v skladu s peto alinejo 62. člena ZP-1 dovoljeno vložiti zahtevo za sodno varstvo, o kateri odloča sodišče. Izpodbijana plačilni nalog in sklep Občinske uprave – Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo torej nimata narave dokončnega upravnega akta, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika po 2. členu ZUS-1, v zadevi pa tudi ne gre za posamični akt, s katerimi bi organ posegel v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, v katerem ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (4. člen ZUS-1).
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - nelegalna gradnja - odstranitev nelegalne gradnje
Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa.
Okoliščina, da je bil nelegalni objekt po izdaji odločbe odstranjen, torej je inšpekcijski zavezanec izvršil odločbo, ne more vplivati na odločitev o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
evidentiranje urejene meje - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnosti razlogi - možnost izvršitve odločbe
Kolikor odločbe v delu, kjer se združujejo parcele, ni mogoče izvršiti zaradi različnih bremen na parcelah, je podan ničnostni razlog kot ga določa 3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP.
V skladu s 6. členom ZDDV-1 se za dobavo blaga šteje dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga (leasing) za določeno obdobje ali pogodbe o prodaji z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastninska pravica prenese najpozneje ob poplačilu zadnjega obroka. Obdavčljiv dogodek in s tem obveznost obračuna DDV je opredeljena v 32. členu ZDDV-1. Obveznost obračuna DDV nastane, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati denar od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi je bilo plačilo odloženo, kar izhaja iz 30. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o DDV. Na podlagi 33. člena ZDDV-1 nastane obdavčljiv dogodek in obveznost plačila DDV, ko je blago dobavljeno ali storitev opravljena.
ZBPP člen 11, 13. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
V konkretnem primeru tožnikovo nepremično premoženje presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 152. člena ZUJF izključuje pravico do BPP.