ZDavP člen 39. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP-2 člen 5, 6, 39, 41, 68, 68/1, 68/1-2, 68/2, 68/5, 68/6, 69, 69/11, 77. ZUS-1 člen 71.
dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazni standard - listinska dokumentacija - načelo materialne resnice - prijava premoženja
Tožeča stranka ni dokazala vira sredstev, s katerimi je razpolagala oziroma njegove sledljivosti. Z ničemer ni dokazala, da sredstva, s katerimi je razpolagala, ne podležejo obdavčitvi v Sloveniji. Dejstvo nezaslišanja posameznih prič na sam postopek ni vplivalo. Tožnik je bil ves čas postopka seznanjen s predmetom inšpiciranja ter tudi z ugotovitvami v postopku. V postopku so bile pripombe zavezanca za davek preučene in delno tudi upoštevane. Do relevantnih pripomb ter predlaganih dokaznih predlogov se je davčni organ opredelil in jih v postopku pojasnil. Tožniku je bil davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 pravilno in zakonito odmerjen.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nabava računalniških komponent
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje prvi odstavek 63. člena in prvi odstavek 67. člena ZDDV-1.
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od zakonskih pogojev ni izpolnjen. Obveznost obračuna in plačila DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno oziroma, ko je bila storitev opravljena (prvi odstavek 33. člena ZDDV-1) oz. ko je izpolnjen prvi od predhodno navedenih pogojev. Dejansko opravljena dobava blaga je tako eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Nacionalno sodišče mora v skladu z nacionalnimi dokaznimi pravili opraviti splošno presojo vseh elementov in okoliščin dejanskega stanja zadeve in ugotoviti ali ima družba pravico do odbitka vstopnega DDV. Le če iz te presoje izhaja, da je bila dobava blaga dejansko izvedena in da je družba to blago dejansko uporabila za potrebe svojih obdavčljivih dejavnosti, ji potem pravice do odbitka vstopnega DDV ni mogoče zavrniti.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 30, 30/5.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep KOP - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - vračilo sredstev
Prvostopenjski organ je tožniku mogel izreči sankcijo vračila sorazmernega dela za leto 2006 izplačanega zneska, ob pravilni ugotovitvi, da je tožnik v letu 2007 nedovoljeno zmanjšal vključeno površino ukrepa EK nad 20 %; ugotovitev prvostopenjskega organa o vključeni površini v letu 2006 16,31 ha in v letu 2007 10,38 ha pa tožnik niti ne prereka.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - sestava in vložitev pritožbe
Pooblastilo za izvajanje storitve BPP je obsegalo sestavo in vložitev pritožbe v pravdnem postopku, torej za posamezno opravilo, zato je tožena stranka pravilno uporabila določbe 5. poglavja Tarife ZOdvT in tožniku nagrado priznala na podlagi tar. št. 3502. Slednja se uporabi v primeru, ko je odvetnik pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine - hipoteka
Tožnik je lastnik premoženja v vrednosti, ki jo navaja tožena stranka in je vrednost ugotovljena na podlagi določb materialnih predpisov, zato pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani (152. člena ZUJF v zvezi s 27. členom ZSVarPre). Sodišče, ne glede na izkazano trenutno slabo premoženjsko in socialno tožnikovo stanje, ne more upoštevati dejstva obremenitve nepremičnin s hipotekami in s tem nemožnost njihove prodaje, ker za takšno odločitev nima zakonske podlage.
Za opredelitev gradnje kot nelegalne sta pravno pomembni le dve okoliščini: da gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, in da to gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno.
Zavezanec v inšpekcijskih postopkih je investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt.
brezplačna pravna pomoč - neresnični podatki - solastništvo nepremičnin - možnost razpolaganja z nepremičnino
Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor, da gre za solastništvo nepremičnin, s katerem zaradi vpisanega poroštva in hipotek žena ne more razpolagati, saj za odločitev, ki temelji na določbi petega odstavka 20. člena ZBPP, ni relevanten, pa tudi sicer poroštvo, ne vpis drugih stvarno pravnih bremen na nepremičninah, na pravico in možnost razpolaganja z nepremičninami ne vpliva.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - obdobje obdavčenja - napačna uporaba materialnega prava - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Izpodbijana odločba temelji tudi na določbi 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo. Pri izpodbijani odločitvi so upoštevani vsi dohodki, ki jih je tožnik prejel od 1. januarja 2009 dalje, in s tem tudi dohodki, ki jih je prejel pred začetkom veljavnosti zakona in ki jih po presoji Ustavnega sodišča ni dopustno zajeti v obdavčitev. Čim je tako, je davek tožniku odmerjen v nasprotju z zakonom, nepravilna uporaba materialnega prava pa narekuje odpravo izpodbijane odločbe ter ponovno odločanje davčnega organa v zadevi.
davčna izvršba - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - pogojni dolg - odložni pogoj
Zatrjevanje tožeče stranke, da dolgovanega zneska ni dolžan, saj so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, nima zakonske podlage. Dogovor o roku plačila (5. člen pogodbe) ni neko bodoče, negotovo dejstvo, od katerega bi bila odvisna veljavnost pravnega posla oziroma pogodbe, kot je to opredeljeno v prvem odstavku 59. člena OZ, zato se tožeča stranka ne more na to zakonsko določbo uspešno sklicevati.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V obravnavanem primeru zaradi sklenjene poravnave, na podlagi katere je tožnik pristal, da nosi svoje stroške postopka, terjatev do nasprotne stranke ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. S tem je tožnik postal glavni zavezanec za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč, v celotni višini izplačanih stroškov. Zavezanec je tožnik postal s trenutkom pridobitve odškodninskega zahtevka.
Vračilo je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - prosilec iz gambije - strah pred preganjanjem - resna škoda
Glede na odločitev Vrhovnega sodišča je to sodišče predvsem presojalo pravilnost odločitve glede subsidiarne zaščite. Toženka je skladno z napotki Vrhovnega sodišča pridobila informacije o stanju v tožnikovi izvorni državi in jih ocenila tudi v luči izjav tožnika, danih ob podaji prošnje in ob zaslišanju. Pravilno je presodila, da tožnik ni izkazal, da bi mu ob vrnitvi v izvorno državo grozila resna škoda iz druge alineje 28. člena ZMZ, in sicer zaradi mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni. Pri tem je pravilno stališče toženke, da morata biti strah pred preganjanjem in tudi tveganje izpostavljanja resni škodi individualno utemeljena.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - smrt tožeče stranke - pravni interes za nadaljevanje postopka - zavrženje tožbe
Glede na to, da je tožeča stranka umrla, njeni dediči pa v danem roku na poziv sodišča niso odgovorili, sodišče zaključuje, da dediči tožeče stranke v tožbi ne izkazujejo, niti ne zatrjujejo pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - izrek odločbe - utemeljen strah pred preganjanjem - zavrnitev služenja vojaškega roka - prosilec iz Sirije
Glede na materialnopravno ureditev v IV. poglavju ZMZ, ki ureja postopek za pridobitev mednarodne zaščite, je toženka pravilno vodila enotni postopek za priznanje mednarodne zaščite in ji ni bilo treba posebej zavrniti prošnje za priznanje statusa begunca. Izrek, vsebovan v izpodbijani odločbi, tožniku ne onemogoča, da bi uperil tožbo zgolj zoper tisti del odločitve, s katerim se ne strinja.
Utemeljen strah pred preganjanjem je treba individualno izkazati s konkretnimi navedbami. Ne zadošča hipotetična možnost, da bi bil nekdo lahko podvržen preganjanju zgolj zato, ker je kurdske narodnosti, ampak bi morala biti nevarnost preganjanja individualno in konkretno izkazana.
Zavrnitev služenja vojaškega roka sama po sebi v obravnavanem primeru ne more pomeniti razloga za priznanje statusa begunca.
mednarodna zaščita - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil. To pomeni, da očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato je izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora in zato je sodišče njegovo tožbo zavrglo.
Za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite so relevantni vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito, na podlagi katere mu je bila že priznana subsidiarna zaščita, in ne samo tisti razlogi, ki jih je toženka v prvem postopku štela za odločilne za priznanje subsidiarne zaščite.
začasna odredba - preuranjena zahteva za izdajo začasne odredbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
V obravnavanem primeru je izvršitev izpodbijanega upravnega akta že odložena. Ob takem stanju stvari, ko v zadevi ni sporno, da je tožniku že odloženo izvrševanje izpodbijane odločbe, res sicer v drugem postopku, pa tožnik po mnenju sodišča ne more istega ukrepa zahtevati tudi v tem postopku izdaje začasne odredbe oz. po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, vsaj ne do 3. 7. 2014, dokler ima tožnik že odloženo izvršitev izpodbijane odločbe. Zato je po mnenju sodišča njegova zahteva za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 preuranjena.