izvozno nadomestilo - molk organa druge stopnje - tožba zaradi molka organa
Ker je ZKme-1 specialni predpis v obravnavanem primeru v razmerju do ZUS-1, se za odločitev organa druge stopnje o pritožbi upošteva rok štirih mesecev od prejema popolne pritožbe in dokumentov.
Ker toženka ni odločila o tožničini pritožbi v zakonsko predpisanem roku, tega pa tudi ni storila na njeno nadaljnjo zahtevo v sedmih dneh oziroma do vložitve tožbe, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo, da o tem odloči.
brezplačna pravna pomoč - soglasje za mediacijo - odklonitev za mediacijo - vročanje vabila na mediacijo
V tretjem odstavku 16. člena ZARSS je določeno, da se vročanje vabil na srečanja in naroke v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov po tem zakonu opravi po pravilih pravdnega postopka, kar pomeni, da se v skladu z določbami 137. člena ZPP v primeru, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu in ne stranki osebno. To pravilo torej nedvoumno velja za vabila na srečanja in naroke, na katerih morajo biti navzoče stranke osebno, medtem ko so pooblaščenci na srečanjih in narokih le lahko in torej neobvezno navzoči. Zato po presoji sodišča ni razlogov za to, da bi takšen način vročanja ne veljal tudi za vročanje pisanj, s katerimi sodišče stranki ponudi možnost alternativnega reševanja sporov.
Po določbah 28. člena ZBPP je prosilec za BPP dolžan dati soglasje za mediacijo le v primeru, če ga je predhodno dala nasprotna stranka, kar po logiki stvari pomeni, da mora biti ob tem, ko mu je ponujena mediacija, tudi že seznanjen, da nasprotna stranka z mediacijo soglaša.
davčna izvršba - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - pogojni dolg - odložni pogoj
Zatrjevanje tožeče stranke, da dolgovanega zneska ni dolžan, saj so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, nima zakonske podlage. Dogovor o roku plačila (5. člen pogodbe) ni neko bodoče, negotovo dejstvo, od katerega bi bila odvisna veljavnost pravnega posla oziroma pogodbe, kot je to opredeljeno v prvem odstavku 59. člena OZ, zato se tožeča stranka ne more na to zakonsko določbo uspešno sklicevati.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - sestava in vložitev pritožbe
Pooblastilo za izvajanje storitve BPP je obsegalo sestavo in vložitev pritožbe v pravdnem postopku, torej za posamezno opravilo, zato je tožena stranka pravilno uporabila določbe 5. poglavja Tarife ZOdvT in tožniku nagrado priznala na podlagi tar. št. 3502. Slednja se uporabi v primeru, ko je odvetnik pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 30, 30/5.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep KOP - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - vračilo sredstev
Prvostopenjski organ je tožniku mogel izreči sankcijo vračila sorazmernega dela za leto 2006 izplačanega zneska, ob pravilni ugotovitvi, da je tožnik v letu 2007 nedovoljeno zmanjšal vključeno površino ukrepa EK nad 20 %; ugotovitev prvostopenjskega organa o vključeni površini v letu 2006 16,31 ha in v letu 2007 10,38 ha pa tožnik niti ne prereka.
ZDavP člen 39. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP-2 člen 5, 6, 39, 41, 68, 68/1, 68/1-2, 68/2, 68/5, 68/6, 69, 69/11, 77. ZUS-1 člen 71.
dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazni standard - listinska dokumentacija - načelo materialne resnice - prijava premoženja
Tožeča stranka ni dokazala vira sredstev, s katerimi je razpolagala oziroma njegove sledljivosti. Z ničemer ni dokazala, da sredstva, s katerimi je razpolagala, ne podležejo obdavčitvi v Sloveniji. Dejstvo nezaslišanja posameznih prič na sam postopek ni vplivalo. Tožnik je bil ves čas postopka seznanjen s predmetom inšpiciranja ter tudi z ugotovitvami v postopku. V postopku so bile pripombe zavezanca za davek preučene in delno tudi upoštevane. Do relevantnih pripomb ter predlaganih dokaznih predlogov se je davčni organ opredelil in jih v postopku pojasnil. Tožniku je bil davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 pravilno in zakonito odmerjen.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2005) člen 108.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski postopek - stroški postopka
Tožniku se očita storitev disciplinske kršitve v januarju 2010, postopek pred disciplinskim organom pa se je začel 25. 5. 2010, torej vse pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije, kar pomeni, da je prvostopni organ pravilno uporabil določbe prej veljavnega Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije/2005.
Prvostopni organ je pravilno izdal sklep po Disciplinskem pravilniku Inženirske zbornice Slovenije/2005, pri njegovi izdaji pa tudi ni mogel upoštevati 18. in 20. člena sedaj veljavnega pravilnika, oziroma tožnika glede na težo storjene kršitve in njene posledice oprostiti plačila stroškov disciplinskega postopka.
upravni spor - odpravljena odločba - odločba organa druge stopnje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba organa druge stopnje ne ustreza definiciji upravnega akta, zoper katerega se lahko vloži upravni spor, saj z njo organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
V zvezi s podrednim zahtevkom, s katerim tožnik izpodbija prvostopno odločbo, pa je ugotoviti, da je bila prvostopno odločba z izpodbijano odločbo odpravljena, torej ta upravni akt očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, saj akta ni več.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - mnenje komisije za cepljenje - subsidiarna uporaba ZUP
Tožena stranka je spoštovala vse v ZNB zahtevane postopkovne določbe, ki se nanašajo na odločanje o predlogu za opustitev cepljenja, zaradi vključitve staršev-predlagateljev postopka (razgovor pred Komisijo za cepljenje in vročitev strokovnega mnenja) v postopek pa ni prišlo niti do kršitve določbe ZUP, ki se v tem postopku uporabljajo subsidiarno.
Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni očitek, da se Komisija do vsebine njunega predloga za opustitev cepljenja ni konkretno opredelila in je mnenje podala brez preiskav in preverjanj zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja. Sodišče v zvezi s tem ugovorom ugotavlja, da je strokovno mnenje, katerega vsebino je tožena stranka v celoti povzela v obrazložitev svoje odločbe, sestavljeno v skladu z določbo četrtega odstavka 22.c člena ZNB, prav tako ima vse obvezne sestavine iz 22.č člena ZNB tudi izpodbijana odločba.
evidentiranje urejene meje - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnosti razlogi - možnost izvršitve odločbe
Kolikor odločbe v delu, kjer se združujejo parcele, ni mogoče izvršiti zaradi različnih bremen na parcelah, je podan ničnostni razlog kot ga določa 3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - smrt tožeče stranke - pravni interes za nadaljevanje postopka - zavrženje tožbe
Glede na to, da je tožeča stranka umrla, njeni dediči pa v danem roku na poziv sodišča niso odgovorili, sodišče zaključuje, da dediči tožeče stranke v tožbi ne izkazujejo, niti ne zatrjujejo pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - prosilec iz gambije - strah pred preganjanjem - resna škoda
Glede na odločitev Vrhovnega sodišča je to sodišče predvsem presojalo pravilnost odločitve glede subsidiarne zaščite. Toženka je skladno z napotki Vrhovnega sodišča pridobila informacije o stanju v tožnikovi izvorni državi in jih ocenila tudi v luči izjav tožnika, danih ob podaji prošnje in ob zaslišanju. Pravilno je presodila, da tožnik ni izkazal, da bi mu ob vrnitvi v izvorno državo grozila resna škoda iz druge alineje 28. člena ZMZ, in sicer zaradi mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni. Pri tem je pravilno stališče toženke, da morata biti strah pred preganjanjem in tudi tveganje izpostavljanja resni škodi individualno utemeljena.
Za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite so relevantni vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito, na podlagi katere mu je bila že priznana subsidiarna zaščita, in ne samo tisti razlogi, ki jih je toženka v prvem postopku štela za odločilne za priznanje subsidiarne zaščite.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - izrek odločbe - utemeljen strah pred preganjanjem - zavrnitev služenja vojaškega roka - prosilec iz Sirije
Glede na materialnopravno ureditev v IV. poglavju ZMZ, ki ureja postopek za pridobitev mednarodne zaščite, je toženka pravilno vodila enotni postopek za priznanje mednarodne zaščite in ji ni bilo treba posebej zavrniti prošnje za priznanje statusa begunca. Izrek, vsebovan v izpodbijani odločbi, tožniku ne onemogoča, da bi uperil tožbo zgolj zoper tisti del odločitve, s katerim se ne strinja.
Utemeljen strah pred preganjanjem je treba individualno izkazati s konkretnimi navedbami. Ne zadošča hipotetična možnost, da bi bil nekdo lahko podvržen preganjanju zgolj zato, ker je kurdske narodnosti, ampak bi morala biti nevarnost preganjanja individualno in konkretno izkazana.
Zavrnitev služenja vojaškega roka sama po sebi v obravnavanem primeru ne more pomeniti razloga za priznanje statusa begunca.
mednarodna zaščita - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil. To pomeni, da očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato je izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora in zato je sodišče njegovo tožbo zavrglo.
začasna odredba - preuranjena zahteva za izdajo začasne odredbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
V obravnavanem primeru je izvršitev izpodbijanega upravnega akta že odložena. Ob takem stanju stvari, ko v zadevi ni sporno, da je tožniku že odloženo izvrševanje izpodbijane odločbe, res sicer v drugem postopku, pa tožnik po mnenju sodišča ne more istega ukrepa zahtevati tudi v tem postopku izdaje začasne odredbe oz. po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, vsaj ne do 3. 7. 2014, dokler ima tožnik že odloženo izvršitev izpodbijane odločbe. Zato je po mnenju sodišča njegova zahteva za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 preuranjena.