ZUS-1 člen 2, 2/1. ZLS člen 29, 29/2, 30, 30/1, 33, 33/6.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - razrešitev člana komisije občinskega sveta - sodno varstvo
Sklep o razrešitvi člana komisije občinskega sveta ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Biti član komisije občinskega sveta namreč ni pravica, ki bi imela varstvo v sodnem postopku.
V primeru nezakonitosti odločitve občinskega sveta je zakonodajalec predvidel sodno varstvo v upravnem sporu, ki pa ga lahko uveljavlja le župan.
ZMZ člen 7, 21, 21/1, 22, 22/1, 23, 23/1, 23/1-3, 28, 106, 106/1. Listina EU o temeljnih pravicah člen 41.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - za odločanje o podaljšanju subsidiarne zaščite relevantni razlogi - pravica do izjave - resna škoda - resna in individualna grožnje za življenje ali osebnost prosilca - stopnja nediskriminatornega nasilja - kriteriji za ugotavljanje intenzivnosti nasilja
Argumentacija toženke, da organ lahko preveri obstoj razlogov za podaljšanje subsidiarne zaščite samo v okviru tistih razlogov, na podlagi katerih je bila izdana pozitivna odločba o subsidiarni zaščiti, nima opore v jezikovni razlagi prvega odstavka 106. člena ZMZ.
Nezakonitost izpodbijanega akta je v kršitvi pravice tožnika do obrambe oziroma dobrega upravljanja iz 41. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Gre za pravico stranke v upravnem postopku, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene, in ki se na drugi strani kaže kot obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži, tako da ustrezno upošteva pripombe stranke, pri tem pa skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne elemente obravnavane zadeve, kar se mora odražati v dovolj specifični in natančni obrazložitvi upravnega akta. Toženka dejstev, ki jih je predložil pooblaščenec tožnika pred izdajo izpodbijanega akta, ni upoštevala na način, kot to zahtevajo določila ZMZ, ZUP in Listine EU o temeljnih pravicah. Informacije o stanju v izvorni državi, kadar iz objektivnih razlogov ni na voljo konkretnih dokazov za preganjanje, so namreč ključen instrument za kolikor toliko objektivno in pravilno odločanje o mednarodni zaščiti. Pri tem v konkretnem primeru ni sporno vprašanje, ali je v Afganistanu stanje mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada ali ne, ampak je sporno, ali je stopnja nediskriminatornega nasilja (povzročena s spopadi) tolikšna, da bi gola navzočnost tožnika kot posledica njegove vrnitve v izvorno državo pomenila resno in individualno grožnjo za njegovo življenje ali osebnost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri izpolnjevanju prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ravna z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
V konkretni zadevi je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali predviden poseg - rušenje nosilne stene v stanovanju tožnice posega v skupne dele večstanovanjske hiše ali ne. Če predviden poseg posega v skupne dele večstanovanjske hiše, potem je pravica graditi izkazana le s soglasjem vseh etažnih lastnikov. Skupni deli večstanovanjske stavbe niso le skupni prostori, ampak tudi skupni gradbeni elementi v večstanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene. V kategorijo skupnih delov torej spada omenjeni gradbeni element (nosilna stena v stanovanju tožnice), za poseg v katerega je tožnica zahtevala gradbeno dovoljenje. Zakon za takšne vrste posegov zahteva najvišjo stopnjo strinjanja vseh etažnih lastnikov oziroma njihova stoprocentna soglasja. Zato je bilo v konkretnem primeru potrebno uporabiti drugi odstavek 29. člena SZ-1, saj je zakon za posle, za katere je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov, izrecno navedel vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - predkupni upravičenci - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
ZKZ v prvem odstavku 23. člena določa, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: solastnik kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti meji na zemljišče, ki je naprodaj; zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; drug kmet; kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS za Republiko Slovenijo.
Obrazložitev izpodbijane odločbe dejanskega stanja in razlogov, ki so vodili k odločitvi, ne vsebuje. Prav tako ne vsebuje natančne pravne podlage, na katero se odločba opira. Razen tega se tudi ne opredeli do dokazov, ki jih je pri naknadni kontroli predložil tožnik. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe kot razlog za izdajo le-te navaja zgolj dejstvo, da je bilo ob naknadni kontroli na kraju samem ugotovljeno, da naložba ni ustrezno označena, da tožnik ne opravlja dejavnosti, za katero mu je bila izdana podpora in da ni bila ustrezno obveščena o prekinitvi izvajanja naložbe, ne da bi bilo to kakorkoli obrazloženo. Po presoji sodišča pa takšna obrazložitev izpodbijane odločbe ni zadostna in zato ne omogoča preizkusa zakonitosti odločbe.
ZPVI člen 2, 2-2, 3, 10, 11. Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija) člen II 1, II 1/1, III 1, III 2, III 3, VI 3, VI 3/1, VI3/1-b.
priznavanje visokošolskih kvalifikacij - priznavanje izobraževanja - priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - izrek odločbe - pridobljena stopnja javno veljavne izobrazbe - razlaga zakona - razlaga mednarodne pogodbe - merila za priznanje in vrednotenje izobraževanja - mnenje visokošolskega zavoda - začasna odločba
10. člen ZPVI določa, katere zahtevke za izdajo ugotovitvene odločbe lahko poda stranka; o teh zahtevkih je posledično, glede na prvi odstavek 213. člena ZUP, treba odločiti v izreku odločbe.
Toženka je napačno uporabila materialno pravo, in sicer določbe ZPVI ter Lizbonske konvencije. V celoti zavrnilno odločitev je namreč utemeljila z razlogom, da v postopek predloženo izobraževanje oziroma listina o izobraževalnem programu, ki ga je tožnica zaključila v tujini, ne izkazuje pridobljene določene stopnje javno veljavne izobrazbe po tujem pravu, zaradi česar po mnenju toženke ni predmet postopka priznavanja za namen zaposlovanja po ZPVI. Takšno pravno stališče ni pravilno oziroma ni skladno z zakonom in z Lizbonsko konvencijo, kar je to sodišče že večkrat odločilo.
Določilo točke b) prvega odstavka VI.3 člena Lizbonske konvencije je toženka napačno razlagala ob uporabi nacionalne zakonodaje, namesto da bi najprej izpeljala interpretacijo na podlagi metod razlage mednarodnih pogodb iz Dunajske konvencije o pogodbenem pravu. Pri razlagi Lizbonske konvencije je bistven kontekst in cilj te mednarodne pogodbe.
Iz sedmega odstavka 11. člena ZPVI izhaja obveznost ministrstva, da pred odločitvijo o enakovrednosti v tujini pridobljenega strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu pridobi mnenje vsaj enega visokošolskega zavoda, ki v RS izvaja primerljiv študijski program. Nad mnenjem visokošolskega zavoda ministrstvo izvaja t.i. nadzor zakonitosti v smislu, da mora mnenje imeti ustrezno metodologijo, tako da ni arbitrarno glede na načela iz Lizbonske konvencije in merila iz 3. člena ZPVI. To pomeni, da lahko ministrstvo visokošolski zavod pozove, da mnenje ustrezno dopolni, ter da lahko ministrstvo od mnenja odstopi in odloči drugače v primeru očitne nerazumnosti ali nezakonite uporabe meril v mnenju.
Začasna odločba se glede pravnih sredstev šteje za samostojno odločbo, zato se sodišče v presojo njene pravilnosti in zakonitosti v tem upravnem sporu ne (more) spušča(ti). Z odločbo, ki se izda o glavni stvari po končanem postopku, se izdana začasna odločba razveljavi. To pa pomeni, da odprava odločbe o glavni stvari že praviloma terja tudi odpravo na podlagi odločbe o glavni stvari sprejete odločitve o razveljavitvi začasne odločbe. V konkretnem primeru pa je bilo v izreku začasne odločbe odločeno, da ta velja (le) do predložitve dokazil o uspešno opravljenih manjkajočih obveznostih, ki ga je ministrstvo od tožnice prejelo 30. 6. 2008, s čimer je, glede na izrek konkretne začasne odločbe, ta nehala veljati in je zato odločitev o njeni razveljavitvi nepotrebna in s tem nepravilna. Iz navedenih posebnih razlogov je sodišče odpravilo tudi II. točko izreka izpodbijane odločbe, s čimer je zadeva vrnjena v stanje, kot je obstajalo pred izdajo te odločbe.
disciplinski postopek - disciplinski postopek zoper izvršitelja - upravičeni predlagatelj - pravni interes - zavrženje tožbe
Iz določb ZIZ ne izhaja, da ima tožnik kot predlagatelj predloga za uvedbo disciplinskega postopka status stranke in to ne v upravnem in tudi ne v sodnem postopku. Po tretjem odstavku 298.d člena ZIZ ima pravico do vložitve pritožbe zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, ki odloča v disciplinskem postopku na prvi stopnji, le izvršitelj, ne pa tudi predlagatelj predloga. Aktivne udeležbe predlagatelja predloga v samem disciplinskem postopku pa tudi ne predvideva Pravilnik. Izpodbijani sklep zato v ničemer ni posegel v pravice tožnika in z odpravo akta njegov pravni položaj ne bi bil izboljšan. Tako tudi naslovno sodišče v sklepu I U 2183/2009 z dne 20. 10. 2010, I U 788/2013 z dne 17. 9. 2013 in v podobni zadevi Vrhovno sodišče v sklepu, I Up 350/2010 z dne 19. 5. 2011.
telekomunikacije - radijske frekvence - plačilo za uporabo radijskih frekvenc - način izračuna plačila - izdaja podzakonskega predpisa
Toženka je za izdajo Splošnega akta o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc imela pooblastilo v zakonu, soglasje Vlade pa ni bilo potrebno. S spornim Splošnim aktom o načinu izračuna plačila za uporabo radijskih frekvenc je toženka uresničila pooblastilo iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1. Glede na splošna merila, predpisana v tem členu, je imela tudi podlago, da uredi obstoječa nesorazmerja pri obremenitvi imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc in plačila ustrezno razporedi med tiste zavezance oziroma na tista področja, kjer strošek dejansko nastane.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Prosilec je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči zamolčal podatek o podjetniški dejavnosti svoje matere, pri čemer pa ni pomembno, da njegova mati iz naslova opravljanja te dejavnosti nima dohodkov.
V zvezi z dokazovanjem lastništva v postopkih po določbah ZGO-1 kot ustrezen dokaz o lastništvu velja tudi notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske pravice v zemljiško knjigo. V postopkih po ZGO-1 torej ne glede na določbe SPZ ali ZZK-1 navedene listine predstavljajo ustrezen dokaz o lastninski pravici. Ob analogni uporabi navedene določbe je tudi v primeru inšpekcijskih postopkov po določbah ZGO-1 po presoji sodišča takšna listina ustrezen dokaz za ugotovitev inšpekcijskega zavezanca.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ člen 88, 88-2. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 20, 20/2, 39, 39/1, 39/1-b, 39/1-c.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in se do dneva izdaje sodbe ni javil pristojnemu organu ali sodišču, je sodišče njegovo tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo. Zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa bi sicer v primeru morebitne vrnitve tožnika v Slovenijo lahko pomenilo poseg v njegovo pravico do mednarodne zaščite. Vendar pravica do mednarodne zaščite ni absolutna, ampak je vanjo dopustno poseči v skladu z načelom sorazmernosti. Bistveno je, da tožnika v primeru njegove vrnitve v Slovenijo ščiti načelo non-refoulement, zaradi česar so njegove absolutne pravice v primeru vrnitve zavarovane; ima pa tudi pravico iz drugega odstavka 20. člena Procesne direktive za ponovno odprtje postopka ter pravico do sodnega varstva na podlagi 39(1)(b) in (c)člena Procesne direktive.
radijske frekvence - pristojbina za uporabo radijskih frekvenc - način izračuna plačil - soglasje vlade
Toženka je za izdajo Splošnega akta načina izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc imela pooblastilo v zakonu, soglasje Vlade pa ni bilo potrebno. S spornim Splošnim aktom načina izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc je toženka uresničila pooblastilo iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1. Glede na splošna merila, predpisana v tem členu, je imela tudi podlago, da uredi obstoječa nesorazmerja pri obremenitvi imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc in plačila ustrezno razporedi med tiste zavezance oziroma na tista področja, kjer strošek dejansko nastane.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravnomočno zaključen postopek
Tožnica v zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je zadeva pravnomočno zaključena, potekli pa so tudi roki za vložitev izrednih pravnih sredstev.
pravniški državni izpit - pristop k ustnemu delu izpita - ocena - arbitrarnost - upravni spor
Pozitivno ocenjen pisni del pravniškega državnega izpita je pogoj za pristop na ustni del izpita. Pozitivno je ocenjena tista naloga, ki sta jo pozitivno ocenila oba člana izpitne komisije; če sta pozitivni oceni različni, velja povprečna ocena. Ocenjevanje je strokovno opravilo in zato ocena sama po sebi ne more biti predmet sodne presoje. Zato mora biti presoja sodišča v tovrstnih upravnih sporih zelo zadržana in se lahko presoja kvečjemu obstoj bistvenih kršitev postopka in morebitna očitna arbitrarnost pri ocenjevanju. Ocenjevanje bi bilo arbitrarno, če bi bila ocena povsem neobrazložena ali če bi bila obrazložitev ocene popolnoma nerazumljiva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tudi v primeru, ko prejema denarno socialno pomoč, torej so njegovi dohodki manjši od predpisanega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, prosilec ni upravičen do BPP, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba zaradi motenja posesti
Tožnica je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da želi odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi motenja posesti, glede tega pa je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovil, da je rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti zamujen. Zato zadeva, v zvezi s katero prosi tožnica za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh.
strelišče - civilno strelišče - inšpekcijski nadzor - pristojnost Inšpektorata RS za notranje zadeve - začasna prepoved izvajanja streljanja
V zadevi je sporno, ali je strelišče tožeče stranke civilno strelišče in zato zanj veljajo vsa določila VI. poglavja ZOro-1, ali pa tožeča stranka strelišče uporablja zgolj za svoje člane. Tožena stranka je na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin utemeljeno zaključila, da strelišče ni namenjeno zgolj članom društva. Za takšen zaključek tudi po mnenju sodišča ni potrebno, da bi inšpektor prav pri pregledu na strelišču naletel na osebo, ki ne bi bila član društva.
Neutemeljene so tožbene navedbe, ki se nanašajo na (ne)pristojnost inšpektorja. Iz prvega odstavka 80. člena ZOro-1 izhaja, da inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona pri pravnih osebah in podjetnikih, ki posedujejo orožje, se ukvarjajo s prometom orožja ali dejavnostjo strelišča, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve. V konkretnem primeru je šlo za inšpekcijski nadzor nad opravljanjem dejavnosti strelišča. Sicer pa bi bil tudi v primeru, da ne bi šlo za civilno strelišče, za nadzor dejavnosti strelišča iz tretjega odstavka 50. člena ZOro-1 prav tako pristojen inšpektor za notranje zadeve.