Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 9. Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 člen 42.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - izdvojitev pravic v nacionalno rezervo
Prvostopenjski organ, ko je po uradni dolžnosti preverjal stanje izkoriščenosti plačilnih pravic, je bil dolžan, da plačilne pravice izdvoji v nacionalno rezervo, ne glede na to, da so bile pred tem z odločbo z dne 29. 1. 2012 te dodeljene tožnici. Namreč pogoji za izdvojitev v nacionalno rezervo so se stekli že pred odločbo z dne 29. 1. 2012 (relevantno je stanje 10. junija tekočega leta) in odločba z dne 29. 1. 2012, na katero se sklicuje tožnica, v obravnavani zadevi ni pravno relevantna.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - trgovanje z naftnimi derivati
Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela, posamični objektivni kriteriji pa v pozitivni zakonodaji niso določeni, zato je opredelitev kriterijev, ki jih je v posameznem primeru potrebno zahtevati od davčnega zavezanca, odvisna od okoliščin posameznega primera. Davčni organ v obravnavanem primeru glede subjektivnega kriterija, torej zavedanja tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji, sloni na stališču, da so podane objektive okoliščine, ki kažejo, da je tožnik vedel, da sodeluje pri transakcijah, ki so del davčne goljufije.
ZIN člen 29, 29/1, 29/3. ZVK člen 13, 13/2, 28, 28/2, 28/2-2.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prirejanje nagradnih iger - dobri poslovnimi običaji - začasna prepoved dejanja nelojalne konkurence
Tožnik je po opravljenem inšpekcijskem pregledu dobil na vpogled zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 15. 5. 2013, v njem pa so bila navedena vsa odločilna dejstva, ki so bila podlaga za izpodbijano odločbo, zato tudi ne more utemeljeno ugovarjati, da mu ni bilo omogočeno, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev.
Prvostopni organ je pravilno razlagal 2. alineo drugega odstavka 28. člena ZVK, ki po spremembi Zakona o prekrških ni bila ustrezno prilagojena tako, da bi izenačila ovadbo iz besedila 2. alinee drugega odstavka 28. člena ZVK z uvedbo postopka o prekrških oziroma z odločbo o prekršku, in jo tudi pravilno uporabil v smislu presoje o podanosti procesnih predpostavk za izpodbijano odločbo.
Prvostopni organ je navedel relevantna dejstva, ki kažejo na to, da je bilo dejanje nelojalne konkurence storjeno. Tožnik je podjetje, dejanje, ki ga je storil je prirejanje nagradnih iger, storil ga je pri nastopanju na trgu, torej pri prodaji blaga na trgu.
Izpolnjeni so pogoji za izrek začasne prepovedi dejanja, ki je ocenjeno kot dejanje nelojalne konkurence, ob izpolnitvi procesnih predpostavk iz 28. člena ZVK. Ugotavljanje zakonskih elementov nelojalnosti ni stvar upravnega odločanja. V odločbi, s katero organ začasno prepove določeno ravnanje, je dolžan le oceniti, da gre za tako ravnanje, ki ima znake nelojalne konkurence.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - zavrnitev prošnje
Organ za BPP je v postopku na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP pravilno ocenil verjetnost uspeha tožnika z revizijo, glede na dejstva in okoliščine, za katera je navedel, da bi jih ta v reviziji uveljavljal ter glede na razloge za revizijo, na katere se je tožnik skliceval. Neizpolnjevanje pogoja iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP je zakonski razlog za zavrnitev prošnje za BPP.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - finančni pogoj - interes pravičnosti - pravica do obrambe
Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno in skladno s podatki spisov ugotovil, da v zadevnem kazenskem postopku ne gre za obravnavanje zapletenih dejanskih in pravnih vprašanj in tudi, da je bil tožnik že večkrat obsojen zaradi storitve kaznivih dejanj ter da so zoper njega v teku še številni drugi kazenski postopki. Razlog za zavrnitev prošnje ni samo v tem, da gre za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen, ki je nižja od osmih let. Vsebina obtožbe ter dejstvo, da je soobdolženi krivdo po obtožbi priznal, v kar največji meri utemeljujeta sklep, da kljub zagroženi zaporni kazni do petih let, ki narekuje pristojnost okrožnega sodišča, teža očitanega kaznivega dejanja ni takšna, da bi narekovala dodelitev strokovne pomoči v okviru BPP. Ker je bilo ugotovljeno, da že objektivni pogoj ni izpolnjen, je pristojni organ ravnal pravilno, ko se v nadaljevanju v presojo finančnega kriterija ni spuščal.
Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost petega odstavka 113. člena ZDoh-2 z vidika 14. člena Ustave, a s svojo odločitvijo ni poseglo v pravni položaj tožnice. Ugotavlja neustavnost davčne olajšave za čezmejne delovne migrante. Iz obrazložitve je razvidno, da ustavnopravna presoja temelji na ugotovitvi, da za njihov privilegiran davčni položaj razumni in stvarni razlogi, ki izhajajo iz narave stvari, niso izkazani. Z odločitvijo, da se peti odstavek 113. člena Zakona o dohodnini uporablja do odprave ugotovljene protiustavnosti, je zavarovalo le upravičena pričakovanja čezmejnih delovnih migrantov glede razpolaganja z njihovim neobdavčljivim delom dohodka.
Tožeča stranka ne spada med zavezance, na katere se olajšava iz petega odstavka 113. člena ZDoh-2 nanaša. Navedena določba drugačne razlage od tiste, na katero odločitev opre tožena stranka, ne omogoča. Tožena stranka po določbah ZUstS ni upravičena do vložitve zahteve za oceno, niti za vložitev pobude z začetek postopka za oceno ustavnosti zakona. Čim je tako, je pravilno tudi stališče, da v 153. členu ZUP ni podlage za prekinitev postopka upravnega odločanja.
zdravnik - priznanje specialističnega naziva - priznanje naziva specialist na podlagi dela - rok za vložitev vloge - zavrženje vloge
Tožnik bi moral svojo vlogo za priznanje naziva specialista za intenzivno medicino na podlagi dela vložiti najkasneje do 25. 6. 2011, česar pa ni storil, kar pa pomeni, da je drugostopni organ imel podlago za zaključek, da je tožnik vlogo vložil prepozno in jo je zato mogel zavreči.
ZKZ (1996) člen 115, 115/2, 155. ZKZ (1986) člen 83, 86.
komasacija - nova razdelitev - razlika med vrednostjo odvzetega in na novo dodeljenih zemljišč - denarna odškodnina
S cenitvijo sodišče soglaša, ker metoda cenitve sledi navodilu iz sodbe U 2108/2002 in ustavni odločbi U-I-26/97, ter je vrednost cenilne enote določena tako, da sodišče ne dvomi, da odraža tržno vrednost le-te, na območju, kjer so obravnavane nepremičnine v času izdelave cenitve. Tožnik zoper vrednost cenilne enote posebnih ugovorov nima.
Tožnik ne more biti uspešen v upravnem sporu z dokaznim predlogom, da sodišče postavi izvedenca kmetijske stroke, ki bo ponovno pregledal dodeljena zemljišča, jih ovrednotil in ocenil njihovo vrednost, saj te možnosti ni izkoristil v upravnem postopku.
Zemljišča, ki se vključujejo v komasacijski sklad, se določijo z odločbo o uvedbi komasacije, zato tožnik v postopku nove razdelitve ne more več uspešno uveljavljati ugovorov v zvezi z vključitvijo parcele v komasacijski sklad.
ZKZ/86 ne določa drugačnega položaja kmetov od nekmetov v primerih komasacije. Za vse primere komasacije določa zakonsko dopustno odstopanje, kot razliko med vrednostjo vloženega in dobljenega zemljišča. V obravnavanem primeru zakonsko dopustno odstopanje ni bilo preseženo, zato je za ugotovljeno razliko tožena stranka upravičena določiti izplačilo v denarju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena ZBPP. Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku nesporno izkazane, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Organ za BPP je ob ugotovitvi, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil, saj je tožnik s tem presegel dohodkovni cenzus po drugem odstavku 13. člena ZBPP. Ta pogoj je lahko upošteval tudi v zvezi s tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči. Glede dodelitve izjemne pravne pomoči po prvem odstavku 22. člena ZBPP, pa je tudi pravilno ocenil, da tožnik ne izkazuje razmer, ki bi po vsebini ustrezale okoliščinam iz navedene določbe.
skrbništvo - postavitev skrbnika za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja
Prvostopenjski organ je pravilno določil kot skrbnico stranko z interesom glede na pridobljena soglasja večjega števila dedičev, pri čemer ni bilo potrebno (in tega organu ne nalaga ne ZDen in ne ZZZDR), da sta tožnika s temi soglasji tudi seznanjena.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 12.
zavezujoča tarifna informacija - kombinirana nomenklatura - uvrstitev v tarifno oznako - zdravilo - prehransko dopolnilo
Izdelek LINEX FORTE je pravilno uvrščen v tarifno oznako KN 2106 90 98 s poimenovanjem „živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu – drugo“, in je utemeljen s sklicevanjem na splošni pravili 1 in 6 za uvrščanje blaga v KN ter besedilom KN 2106, 2106 90 in 2106 90 98, pojasnjevalnimi opombami HS k tarifni številki 2106 (16) in IU 727/12.
ZDavP člen 39. ZDavP-1 člen 113, 113/1, 113/2, 113/3, 113/4. ZDavP-2 člen 41, 68, 68/2, 68/3, 68/4, 68/5, 69, 69/11, 77. URS člen 33, 155.
dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - dokazni standard - pisna dokumentacija - prepoved retroaktivnosti - pravica do zasebne lastnine
Tožnik nima prav, da je možno davek odmeriti le na podlagi določil Zakona o dohodnini, ne pa tudi na podlagi ZDavP-2. O tem, da slednji vsebuje tako materialnopravne kot procesne določbe, se je že večkrat izrekla sodna praksa (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 42/2010 z dne 16. 6. 2011).
Očitek retroaktivne uporabe določbe 68. člena ZDavP-2 ni utemeljen. Tožniku pravica do lastnine na spornih denarnih sredstvih ni bila kršena.
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 ne določa, da se davek odmeri po povprečni stopnji dohodnine iz zadnje dohodninske odločbe, temveč po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Ne omejuje se na napovedane dohodke, temveč določa, da se v davčno osnovo vštevajo vsi dohodki zadnjega davčnega obdobja, torej tudi nenapovedani.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nezakonito prečkanje meje države članice
Nelegalno prečkanje meje med Turčijo in Grčijo je, ne glede na potek časa, še vedno relevanten razlog za omejitev gibanja, saj 2. alineja drugega odstavka 59. člena ZMZ ne določa, koliko časa mora miniti od prihoda iz tretje države v državo članico, ampak zgolj to, da prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečka mejo države članice.
komasacija - razdelitev zemljišč - odškodnina - tržna vrednost zemljišč
Morebitne ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in na novo dodeljenih zemljišč se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Razlika se določi v cenilnih enotah, preračun odškodnine pa mora upoštevati tržno vrednost zemljišč.
Zemljišča, ki se vključijo v komasacijski sklad, se določijo z odločbo o uvedbi komasacije, zato tožniki v postopku nove razdelitve ne morejo več uspešno uveljavljati ugovorov v zvezi z njihovo vključitvijo v komasacijski sklad.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nezakonito prečkanje meje države članice
Pri razlogu za omejitev gibanja iz 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZMZ je bistveno zgolj to, da prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečka mejo države članice EU. Tudi če mine več kot 12 mesecev od ilegalnega vstopa iz tretje države v državo članico EU, v ZMZ ni podlage, da se tak vstop še vedno ne bi mogel šteti kot razlog za omejitev gibanja.
Prvostopni organ je ob ugotovitvi, da je bila tožnica v letu 2012 uvrščena na prednostno listo neprofitnega stanovanja v najem z odločbo z dne 23. 3. 2012, zoper katero se ni pritožila, da je bil tožnici izdan sklep o dodelitvi stanovanja z dne 8. 5. 2012, zoper katerega se tudi ni pritožila, da pa nato dodeljenega stanovanja ni prevzela, česar vse tožnica tudi ne prereka, mogel izdati izpodbijani sklep, saj je nastopil negativni pogoj iz točke 2.4. razpisa (v povezavi z drugim odstavkom 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem). Pri tem ni pomemben razlog, zakaj tožnica v letu 2012 dodeljenega stanovanja ni prevzela, temveč je pomembno le to dejstvo, tj. da tožnica stanovanja ni prevzela, kar šteje kot odpoved pravici do dodelitve neprofitnega stanovanja.
telekomunikacije - radijske frekvence - nadzor nad izvajanjem odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pristojnost za izvajanje nadzora - identifikacija programa
Že iz določbe 221. člena ZEKom-1 nedvomno izhaja, da je toženka bila pristojna za postopek nadzora nad izvajanjem odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc izdane tožniku. V obravnavanem primeru gre namreč za nadzor nad izvajanjem posamičnih aktov, ki jih izda toženka v svoji pristojnosti po ZEKom-1 in ne za nadzor radijskih vsebin po ZMed.
V poslovnih knjigah morajo biti knjiženi tako vložek tihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe, kot tudi vsa izplačila tihemu družbeniku.
Sodba na podlagi pripoznave ne pomeni odločitve o predhodnem vprašanju iz tretjega odstavka 147. člena ZUP, ki bi kakorkoli vplivala na odločitev, sprejeto v davčnem postopku. Sodišče vprašanj, relevantnih za odločitev v tem upravnem sporu, v gospodarskem sporu vsebinsko ni presojalo.
Trditev, da je bila pogodba o ustanovitvi tihe družbe sklenjena pred notarko, ni odločilna. Zgolj oblika neke listine ne more prevladati nad njeno vsebino. Skladno z drugim odstavkom 5. člena Zakona o davčnem postopku se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistvena za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini in ne po zunanji formi, s katero želijo sodelujoči zamegliti pravo vsebino poslovnih dogodkov.
Glede ugovorov o kršitvi pravil postopka, ker je bil sklep o obnovi postopka izdan po preteku enomesečnega roka iz 263. člena ZUP, sodišče poudarja, da so v tem primeru relevantne določbe 89. člena ZDavP-2, pri katerih gre za specialne določbe. Zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru pri družbi A. d.o.o. je bil izdan 8. 4. 2011, sklep o obnovi postopka odmere dohodnine tožniku pa dne 16. 9. 2011, zato je bila obnova postopka uvedena pravočasno.
Uredba o ukrepih 1.,3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 13, 13/1, 13/1-6, 13/1-8. Uredba komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prevzem celotne kmetije - vpis v zemljiško knjigo
Bistven v zvezi s točko 6 v povezavi z 8. točko 1. odstavka 13. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 je vpis v zemljiško knjigo (sklep) oziroma vložen predlog za vpis, ki se do odločitve organa realizira s sklepom o dovolitvi vpisa.
Tožnica ima prav, da se z razlago, ko se kot datum vpisa v zemljiško knjigo šteje datum učinkovanja vpisa, vzpostavlja neenakopravno obravnavanje vlagateljev v postopku dodeljevanja sredstev in nekaterim onemogoča dostop do teh sredstev v situaciji, ko se njihovi zemljiškoknjižni predlogi rešujejo daljši čas.