gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - zidanica - gradnja na kmetijskem zemljišču
Uporaba predpisa iz drugega odstavka 8. člena ZGO-1 pride pri odločanju o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta v poštev le pri ugotavljanju, ali predvideni objekt izpolnjuje pogoje za nezahtevni objekt glede velikosti, načina rabe, načina gradnje in drugih pogojev za gradnjo, kamor pa pogoji umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor ne sodijo.
stroški upravnega postopka - nagrada upravitelja - pravica do povrnitve stroškov stečajnega upravitelja - odvetnik
Ali je stečajni dolžnik (v obravnavani zadevi tožnik) upravičen do povračila stroškov zastopanja po odvetniški tarifi, je odvisno od presoje, ali se je postopek, v katerem je bilo zastopanje opravljeno, vodil v zvezi s stečajnim postopkom.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-5, 66, 66/1, 66/1-3. ZUP člen 274, 274/2.
gradbeno dovoljenje - soglasje h gradnji - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona
Izdano soglasje ne pomeni, da so za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni vsi pogoji iz 66. člena ZGO-1, temveč da soglasodajalec z vidika pristojnosti, ki jih ima, soglaša z nameravano gradnjo. O tem, ali so izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, med katerimi sta tudi skladnost nameravane gradnje z določbami prostorskega akta in pravica graditi, pa bo odločal organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, in ne soglasodajalec.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-7. ZCes-1 člen 99, 99/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - lokacijske smernice - nezakonitost PUP - exceptio illegalis - priključitev na javno cesto - obstoječ priključek
V kontekstu zakonske ureditve prostorskega načrtovanja je „lokacijskim smernicam“, ki jih zahteva 11. člen PUP, mogoče pripisati izključno vlogo strokovne podlage v postopku sprejemanja prostorskega akta, zahteva za izdelavo takega dokumenta po tem, ko je bil prostorski akt že sprejet, pa nima podlage v določbah ZPNačrt ali ZGO-1 (niti je ni imela v določbah ZUN).
Po prvem odstavku 99. člena ZCes-1 je upravljalec občinskih cest soglasodajalec le v primeru gradnje individualnega priključka na občinsko cesto. Uporaba obstoječega priključka smiselno pomeni, da v obravnavani zadevi ne gre za tako gradnjo, toženka pa ne v prvostopenjski ne v drugostopenjski upravni odločbi ni navedla nobenih razlogov za to, da je občino kot upravljalca občinske ceste kljub temu štela za soglasodajalca.
ZBPP člen 32, 32/1, 36, 36/3, 36/4. ZUP člen 66, 66/3, 67, 67/2, 140.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - dokazila k vlogi - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Upravni organ ni ravnal pravilno, ko je tožnikovo prošnjo zavrgel, nujno BPP pa štel za neupravičeno prejeto, ker tožnik v roku ni poslal zahtevanih pojasnil in z njimi "dopolnil" svoje prošnje. To pa pomeni, da organ kljub tožnikovi pasivnosti njegove vloge ne bi smel zavreči, niti zgolj zaradi tega nujne odobrene BPP šteti kot neupravičeno dodeljene, ampak bi moral tožnikovo prošnjo obravnavati po vsebini in o njej meritorno odločiti. Pri tem bi se pokazalo, ali so bili od tožnika zahtevani podatki dejansko pomembni za odločanje o prošnji in s tem za presojo, ali je bila nujna BPP neupravičeno dodeljena, ker tožnik ni izpolnjeval zakonskih pogojev za BPP.
ZLS člen 37a, 37a/1, 37a/1-1, 37a/2. ZLV člen 5, 5/4.
član občinskega sveta - prenehanje mandata - prenehanje mandata občinskega svetnika - stalno prebivališče v drugi občini - izguba volilne pravice
Določilo 1. alineje prvega odstavka 37.a člena ZLS je treba razlagati v povezavi s četrtim odstavkom 5. člena ZLV. Ob takšni razlagi zakonskih določb članu občinskega sveta preneha mandat, če izgubi volilno pravico v občini, v kateri je bil izvoljen.
Članu občinskega sveta mandat preneha z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prvega odstavka 37.a člena ZLS.
ZG člen 47, 47/7, 47/8. ZVO-1 člen 165. ZSKZ člen 10a, 17.
koncesija - koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti države - pogoji za dodelitev koncesije - prednostna pravica - kmet, ki aktivno gospodari na kmetiji v gorskem oziroma hribovitem svetu
V obravnavani zadevi je treba presoditi zakonitost spornega razpisnega pogoja in s tem izpodbijane odločitve, ki temelji na stališču, po katerem bi tožnik prednostno pravico iz sedmega odstavka 47. člena ZG lahko uveljavil, če bi na poziv Sklada kmetijsk8ih zemljišč in gozdov ponudil enako ali več od najboljšega ponudnika. Pri razlagi obravnavane prednostne pravice je pomembno, da je ta dana le določenemu krogu fizičnih oseb, tj. kmetom, ki aktivno gospodarijo na kmetiji v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja. Gre namreč za gozdove v gorskem in hribovitem svetu in le za koncesije na teh gozdovih ZG določa prednostno pravico omenjenemu krogu fizičnih oseb. Poleg tega lahko te osebe prednostno pravico uveljavljajo le na podlagi posamičnega programa ohranjanja kmetij, ki je osnova za pripravo Programa ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja in če izkažejo, da imajo znanje in tehnične možnosti, da bodo koncesijo tudi izvajali. Namen zakonodajalca je torej očiten že iz samega besedila sedmega in osmega odstavka 47. člena ZG. Zato je po presoji sodišča dodatno pogojevanje prednostne pravice z usklajevanjem cene v nasprotju z zakonsko določbo, ki ureja to pravico.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - samostojni podjetnik
Tožnika kot fizično osebo, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, ni bilo mogoče šteti za delodajalca in še kot zaposlenega v okviru lastnega s.p.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev delovnopravne zakonodaje - kršitev predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu
Delovnopravna zakonodaja iz 164. člena ZUTD predstavlja predpise v smislu 1. člena ZID, zato je pravilno stališče toženke iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da ne zajema zgolj ZDR, ampak tudi področje varnosti in zdravja pri delu, pri čemer sodišče dodaja, da je to področje še bistveno širše. Ker organ pri vsaki od inšpekcijskih odločb IRSD, na katere se je skliceval, navaja, zaradi kršitev katerega zakona je bila odločba izdana, se je s tem opredelil tudi do navedenega vprašanja.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - višina nadomestila
Pri izračunu višine nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora je upravni organ pravilno upošteval bruto etažno površino nelegalno zgrajenega objekta, ki izhaja iz inšpekcijske odločbe.
denacionalizacija - vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - trajni objekt
Vrtina na zemljišču je objekt, ki je namenjen črpanju vode in zato takšno zemljišče predstavlja zazidano stavbno zemljišče. Ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da to pomeni, da gre le za začasen objekt. Vprašanje, ali gre za zazidano stavbno zemljišče ali ne, namreč ni odvisno od trdnosti ali možnosti odstranitve takšnega objekta, nenazadnje kot stavbno zemljišče, ki predstavlja oviro za vračanje v naravi štejejo tudi parki, igrišča, parkirišča, zelenice, rekreacijske površine in podobno.
ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar je to vsaj posredno mogoče ugotoviti upoštevaje prvi odstavek 157. člena istega zakona, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je ena izmed drugih sankcij za nedovoljeno gradnjo. Po tej določbi je zavezanec investitor oz. lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oz. objekt. Takšno stališče izhaja tudi iz obsežne in enotne upravno sodne prakse s tega področja. Tako se sankcija iz 152. člena ZGO-1 primarno izreče investitorju oz. lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oz. objekt.
Z uredbo o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe v letu 2008 ni bila posameznikom, ki so vključeni v programe SKOP, naložena nobena dodatna obveznost, ki ne bi obstajala že prej. Po navedeni spremembi upravičenci niso bili več dolžni uveljavljati plačil, dolžni pa so bili vložiti obvezne sestavine zbirne vloge glede na vrsto posameznega ukrepa.
ZTuj-2 člen 64, 64/1, 66, 66/1, 67, 67/5. ZUP člen 62, 62/1, 62/7.
tujec - nezakonito prebivanje v rs - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo - upravni postopek - jezik v postopku
Odločbo o vrnitvi se izda tujcu, ki nezakonito prebiva v RS. Z odločbo o vrnitvi se tujcu določi tudi prepoved vstopa v državo, če mu v skladu s petim odstavkom 67. člena ZTuj-2 ni bila omogočena prostovoljna vrnitev ali če tujec ni zapustil države v roku za prostovoljno vrnitev.
Določba sedmega odstavka ZUP ne zahteva, da bi morala biti odločba prevedena v pisni obliki v tuj jezik.
javni uslužbenec - imenovanje na položaj načelnika upravne enote - pogoji za imenovanje - strokovna usposobljenost - primernost kandidata
Zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravnega sistema mora imeti tožena stranka, ko kadruje javne uslužbence na najvišje položaje, široko polje proste presoje.
vojni veteran - pravica do plačila zdravstvenih storitev - pogoji za priznanje pravice - veteranski dodatek
Tožnik pogojev za pridobitev veteranskega dodatka zaradi preseganja premoženjskega cenzusa ne izpolnjuje. Zato tudi ni upravičen do plačila zdravstvenih storitev po 15. členu ZVV.
inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno
Za organizacijo delovnega procesa ter za izpolnjevanje predpisov, vezanih na poslovno dejavnost, je odgovorna tožeča stranka, ki ne sme dopuščati, da bi delo opravljale nepooblaščene osebe brez njene vednosti in nadzora.
večstanovanjska stavba - hišniško stanovanje - imetnik pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju - pravica do nadomestila - vloga - poziv za predložitev dokazov
Določbi 175.a in 173. člena SZ-1 sta določali pogoje, pod katerimi so bili prejšnji imetniki pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju upravičeni do zagotovitve določenih sredstev. Nista pa določali obveznih sestavin vloge v smislu dokazil, ki se štejejo za del popolne vloge. Čeprav je tožena stranka zaradi lažje obravnave in v pomoč upravičencem do sredstev iz 175.a člena SZ-1 pripravila obrazec in navedla, katere priloge je potrebno predložiti k vlogi, to v primeru opustitve takega ravnanja ne pomeni, da bi bilo potrebno tako vlogo zavreči kot nepopolno na podlagi 67. člena ZUP. S takšno vlogo bi bilo treba ravnati tako, kot to določa drugi odstavek 140. člena ZUP. Po tej določbi mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - preiskovalna dejanja
Toženka je odločitev oprla na oceno, da prisotnost zagovornika v kazenski zadevi v fazi preiskovalnih dejanj ni potrebna. Takšna odločitev ni pravilna. Na podlagi 24. člena ZBPP se namreč lahko zavrne prošnjo le, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato ni razumno sprožati. To pomeni, da ni nobenega dvoma, da stranka v postopku ne more uspeti, kar je lahko predvsem v primeru zamude roka, zastaranja terjatve in podobno, ne pa, kadar se ugotavljajo dejstva, za katera je treba izvesti dokazni postopek v rednem postopku.