mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - pospešen postopek - preganjanje - status zatečenega begunca - prosilec iz republike kongo
Prošnja za mednarodno zaščito se kot očitno neutemeljena lahko zavrne v pospešenem postopku le, če je že na prvi pogled jasno, da v konkretnem primeru ne more iti za preganjanje.
Ko prosilec svojo prošnjo opira na trditve, s katerimi utemeljuje status zatečenega begunca, okoliščine, zakaj je zapustil izvorno državo, za presojo izpolnjenosti pogojev za priznanje statusa begunca niso pomembne. Pri priznanju statusa zatečenega begunca gre namreč prav za to, da utemeljen strah pred preganjanjem oziroma utemeljena nevarnost, da prosilec utrpi resno škodo, temeljita bodisi na novih okoliščinah, ki so nastale po zapustitvi izvorne države, bodisi po pomembni zaostritvi že obstoječega stanja v izvorni državi, do katerega je prišlo v času, ko je bil prosilec že v tujini. V primeru uveljavljanja statusa zatečenega begunca zato zgolj razlogi, iz katerih je prosilec zapustil izvorno državo, ne morejo biti podlaga za zavrnitev prošnje.
ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar je to vsaj posredno mogoče ugotoviti upoštevaje prvi odstavek 157. člena istega zakona, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je ena izmed drugih sankcij za nedovoljeno gradnjo. Po tej določbi je zavezanec investitor oz. lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oz. objekt. Takšno stališče izhaja tudi iz obsežne in enotne upravno sodne prakse s tega področja. Tako se sankcija iz 152. člena ZGO-1 primarno izreče investitorju oz. lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oz. objekt.
večstanovanjska stavba - hišniško stanovanje - imetnik pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju - pravica do nadomestila - vloga - poziv za predložitev dokazov
Določbi 175.a in 173. člena SZ-1 sta določali pogoje, pod katerimi so bili prejšnji imetniki pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju upravičeni do zagotovitve določenih sredstev. Nista pa določali obveznih sestavin vloge v smislu dokazil, ki se štejejo za del popolne vloge. Čeprav je tožena stranka zaradi lažje obravnave in v pomoč upravičencem do sredstev iz 175.a člena SZ-1 pripravila obrazec in navedla, katere priloge je potrebno predložiti k vlogi, to v primeru opustitve takega ravnanja ne pomeni, da bi bilo potrebno tako vlogo zavreči kot nepopolno na podlagi 67. člena ZUP. S takšno vlogo bi bilo treba ravnati tako, kot to določa drugi odstavek 140. člena ZUP. Po tej določbi mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do tonskega in vizualnega snemanja - avtorji glasbenih del
Glede na naravo pravice do nadomestila (prvi odstavek 39. člena ZASP in prvi odstavek 154. člena ZASP), ki gre skupno raznovrstnim upravičencem, je tožena stranka pravilno obravnavala zahtevek tožnika, ki je zahteval izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice zgolj za avtorje glasbenih del kot podkategorije avtorjev, torej kot dela ene izmed kategorij upravičencev do nadomestila. Na podlagi določb ZASP dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do predmetnega pravičnega nadomestila ni moč podeliti zgolj za eno kategorijo upravičencev. Ker torej ni mogoče podeliti pravičnega nadomestila zgolj za kategorijo upravičencev, je toliko manj mogoče podeliti dovoljenje za en del upravičencev iz kategorije avtorji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje k mediaciji
Tožena stranka je po ugotovitvi, da tožnica ni dala svojega soglasja za mediacijo, čeprav je to soglasje dala nasprotna stranka v postopku in to dejstvo med strankama ni sporno, pravilno ugotovila, da tožnica ni izpolnila pogoja iz prvega v zvezi z četrtim odstavkom 28. člena ZBPP. Glede na navedeno so neutemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na razloge za zavrnitev soglasja za mediacijo, ker na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 člen 24.
program razvoja podeželja - plačila za ukrep KOP - prijava površin - obtežba z živino
Prvostopenjska odločba je bila izdana na podlagi podatkov, ki jih je v vlogi navedel tožnik in obtežba za KOP izračunana tako, da se GVŽ goveda in drugih rejnih živali na ta dan deli z ugotovljenimi površinami KZU iz obrazca D. Prvostopenjski organ je tako na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal, ugotovil, da obtežba na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu znaša 1,91 GVŽ/ha in torej presega predpisano mejno vrednost, ki znaša 1,9 GVŽ/ha, in tako na podlagi 24. člena Uredbe KOP, tožnikov zahtevek za uveljavljene podukrepe KOP pa pravilno v celoti zavrnil.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa - tožbena novota
Tožnik v času vojaške agresije na Slovenijo ni deloval na podlagi odredb(e) predstavnika organa za notranje zadeve in torej organizirano ter da bi v okviru svojega delovanja opravljal naloge tajne hrambe oborožitve, streliva, opreme ali dokumentacije policije, tajne namestitve policijskih enot oziroma bil vključen v izvajanje oskrbe policijskih enot na terenu. Le s takim delovanjem pa bi lahko bil uresničen zakonski dejanski stan sedme alinee, točke e) 2. člena ZVV.
Tožnik v tožbi relevantna dejstva navaja drugače, kot v postopku (v prošnji za priznanje statusa vojnega veterana), zato gre za nedopustne tožbene novote.
ZUS-1 člen 2, 2/3, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 215, 215/4, 215/6. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev fundacije športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 36, 36/2.
sofinanciranje javnih sredstev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - napačen pravni pouk - zavrženje tožbe - rok za pritožbo
Tožeča stranka je sledila pravnemu pouku izpodbijane odločbe in pritožbe, čeprav je le-ta dovoljena, zoper odločbo ni vložila. Zato izpodbijana odločba ni dokončna v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1 in kot takšna ne prestavlja akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Sodišče je zato moralo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči kot nedovoljeno. Ker pa je tožeča stranka ravnala po napačnem pouku o pravnem sredstvu in je vložila tožbo namesto pritožbe, ji v skladu s šestim odstavkom 215. člena ZUP rok 15 dni za pritožbo zoper izpodbijano odločbo začne teči prvega dne po vročitvi tega sklepa sodišča. Napačen pravni pouk ne more imeti za stranko nobenih škodljivih posledic.
telekomunikacije - radijske frekvence - plačilo za uporabo radijskih frekvenc
Toženka je za izdajo Splošnega akta o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc imela pooblastilo v zakonu, soglasje Vlade pa ni bilo potrebno. S spornim Splošnim aktom o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc je toženka uresničila pooblastilo iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1. Glede na splošna merila, predpisana v tem členu, je imela tudi podlago, da uredi obstoječa nesorazmerja pri obremenitvi imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc in plačila ustrezno razporedi med tiste zavezance oziroma na tista področja, kjer strošek dejansko nastane.
Izrek odločbe je najpomembnejši sestavni del odločbe, kajti le-ta postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen, saj se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Glede na to, da gre v postopku komasacije za zložitev in ponovno razdelitev zemljišč lastnikov, ki imajo ta zemljišča v območju, ki se ureja s komasacijo, izostanek poimenske opredelitve lastnikov z natančno označenimi zemljišči s podatki iz uradnih evidenc v izreku nedvomno pomeni, da v postopku ni bilo odločeno o predmetu postopka, kar pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Iz obrazložitve odločbe bi moral izhajati seznam z poimensko navedenimi lastniki in površino kmetijskih zemljišč, ki jih vlagajo v komasacijski sklad, poimensko navedeni lastniki, ki se z uvedbo komasacije strinjajo, in izračun površin kmetijskih zemljišč lastnikov, ki se z uvedbo komasacije strinjajo, v primerjavi s površino zemljišč, ki se nahajajo na predvidenem območju komasacije.
ZUP člen 9. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2009 člen 33, 33/7. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 51, 51/1, 53, 53/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - načelo zaslišanja stranke - namerna kršitev
Tožnik je na nekaterih GERK-ih rabo ustrezno uredil, kar bi lahko storil tudi pri spornih treh, kolikor bi se pravilno odzval na opozorilo, saj so bili tudi ti trije navedeni v predtisku. Odgovornost za pravilen vpis GERK-ov na površinah, ki so upravičene do plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike, je na strani vlagatelja zahteve, zato se tožnik ne more sklicevati na upravno enoto.
Zahtevek za plačilne pravice je bil v celoti zavrnjen, ker predstavlja površina 2,66 ha več kot 0,5% ugotovljenih površin, kar je podlaga za zavrnitev zahtevka v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe o izvedbi kmetijske politike za leto 2009. V zvezi z nepravilnostmi na površino za krmne površine pa je po ugotovljenih nepravilnostih na površini 3,21 ha prvostopenjski organ zmanjšal plačila za površino za dvakratno ugotovljeno razliko. Glede na v izpodbijani odločbi ugotovljeno dejansko stanje je prvostopni organ pri obeh zahtevkih uporabil pravilno materialno pravo, tako v ugoditvenem kot zavrnilnem delu.
Tožniku je bil zapisnik predložen v pregled in je nanj imel možnost podati pripombe, kar je tudi storil, zato se torej sklicevati, da mu možnosti podajanja pripomb ni bila dana, niti da mu ni bila dana možnost, da zapisnik natančno prouči, ne more.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomen zadeve za prosilčev socialno-ekonomski položaj
Organ za BPP se je pri odločanju o dodelitvi BPP tožniku s sklicevanjem na 24. člen ZBPP spustil v presojo posameznih, v postopku izvedenih dokazov. Pri tem pa ni vpogledal v celoten sodni spis zadeve, temveč kot izhaja iz upravnega spisa le v sodbo ter posamezne listine, ki jih je v postopku predložil tožnik na poziv organa za BPP. V takem primeru, ko se tožnik pri utemeljitvi svojih pritožbenih razlogov sklicuje na podatke sodnega spisa, je organ za BPP dolžan le-tega tudi pribaviti in vpogledati. V primeru, ko se dokazi nahajajo v samem sodnem spisu zadeve, na katerega se nanaša dodelitev BPP, se organ ne more sklicevati na to, da prosilec (tožnik) potrebnih dokazov ni predložil. Organ za BPP ne more zgolj na podlagi tožnikove navedbe, da sama odškodnina ni razlog, da bi zadoščala simbolična odškodnina, zaključiti, da zadeva ni pomembna za tožnikov socialno-ekonomski položaj ter da zato zadeva za tožnika oziroma njegovo družino ni življenjskega pomena.
Po določbi sedmega odstavka 25. člena ZDen povračilo vlaganj fizičnim osebam ni omejeno z višino povečanja vrednosti nepremičnine, Bistveno je le, da gre za vlaganja, ki so vrednost nepremičnine dejansko povečala. Takšna vlaganja se ob upoštevanju ustrezne amortizacije vrnejo v celoti.
Premoženje, v katerega je vlagala tožnica, je na denacionalizacijske upravičence prešlo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, več kot 10 let pred izdajo izpodbijane odločbe o povračilu odškodnine zaradi vlaganj. V takem primeru pa je organ, tudi upoštevaje višino na podlagi sedmega odstavka 25. člena ZDen priznane odškodnine, dolžan preizkusiti, ali so še podani razlogi za uporabo ureditve v korist denacionalizacijskih upravičencev iz tretjega odstavka 25. člena ZDen, to je v obliki odloženega plačila in v okviru katere imajo obresti funkcijo nadomestila za uporabo denarja v pogojih časovno odloženega izplačevanja odškodnine. Ker v obravnavani zadevi tak preizkus ni bil opravljen, je glede na okoliščine danega primera zmotno uporabljena tudi določba tretjega odstavka 25. člena ZDen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnin
Tožnica je tožbi priložila izpis iz evidence nepremičnin, ki jo vodi GURS in Ministrstvo za infrastrukturo z dne 1. 10. 2013. Iz izpisa izhajajo iste parcelne številke, kot jih navaja tožena stranka v obrazložitvi, vendar pa je njihova vrednost bistveno drugačna oziroma manjša (solastniški delež prosilkinega moža ne presega zneska 13.780 EUR), kot jo navaja tožena stranka. Ker slednja v obrazložitvi ni navedla posamezne vrednosti nepremičnin (parcelnih številk), temveč samo njihovo skupno vrednost, se pravilnosti odločitve v tem delu ne more preizkusiti in gre za bistveno kršitev upravnega postopka, ki je lahko vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - stranka v postopku - najemnik - pravni naslednik najemnika
Tožnica je bila ustanovljena leta 1992 kot nova in samostojna pravna oseba in tako ni pravna naslednica nekdanjega Zdravstvenega centra B. Zato ji ni bilo mogoče priznati lastnosti stranke v postopku vlaganj v denacionalizirano premoženje po petem odstavku 25. člena ZDen.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj najemnika - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij - rok plačila
Povračilo vlaganj fizičnim osebam ni omejeno z višino povečanja vrednosti nepremičnine. Bistveno je le, da gre za vlaganja, ki so vrednost nepremičnine dejansko povečala. Takšna vlaganja se ob upoštevanju ustrezne amortizacije vrnejo v celoti. Glede na navedeno je toženka zmotno uporabila določbo sedmega odstavka 25. člena ZDen.
V primerih, ko organ hkrati odloča o denacionalizaciji in povračilu vlaganj (oziroma ko med tema odločitvama ni bistvene časovne razlike), je hkrati z vračilom premoženja denacionalizacijskim upravičencem tem naložena tudi obveznost povračila vlaganj po pogojih iz tretjega odstavka 25. člena ZDen (to je v roku, ki ne sme biti krajši od 10 let), pri čemer pa se tako določena odškodnina od takrat tudi obrestuje. V tožničinem primeru bi toženka, tudi upoštevaje višino na podlagi sedmega odstavka 25. člena ZDen priznane odškodnine, morala preizkusiti, ali so še podani razlogi za uporabo ureditve v korist denacionalizacijskih upravičencev iz tretjega odstavka 25. člena ZDen, ki jih v odločbi U-I-129/95 navaja Ustavno sodišče RS, t.j. v obliki odloženega plačila, in s tem v zvezi ugotoviti, kdaj je premoženje, v katerega je vlagala, prešlo na denacionalizacijskega upravičenca. Ker v obravnavani zadevi tak preizkus ni bil opravljen, je bila glede na okoliščine danega primera zmotno uporabljena določba tretjega odstavka 25. člena ZDen.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - obsežnejša zadeva - popravek pomote
Bistveno za odločitev je, kakšen je obseg dodelitve BPP, ki izhaja iz odločbe o dodelitvi BPP. Drugi tožnik kot odvetnik prosilca za BPP je bil določen zgolj za vložitev in sestavo ustavne pritožbe zoper tam navedeno sodbo VS RS in z njo povezanih sodb. To pa pomeni, da je organ za BPP v izpodbijanem sklepu z dne 1. 7. 2013 ravnal pravilno, ko je drugemu tožniku odmeril nagrado za posamezno opravilo po tarifni št. 3502 ZOdvT, saj na odvetnika - drugega tožnika ni bilo preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku. Ob upoštevanju kriterijev iz 13. člena ZOdvT, pa ni mogoče zaključiti, da je šlo v tem primeru za nadpovprečno težavno in zahtevno ter obsežno zadevo.
V odločbi oziroma sklepu je mogoče popraviti samo pomote tehničnega značaja. Pri tehničnih pomotah gre za pomotni zapis stvarno izjavljene volje organa. Organ za BPP je z izpodbijanim sklepom popravil višino DDV, in posledično ustrezno popravil zneske, zato v tem primeru ne gre za popravo tehnične pomote, temveč za odpravo zmote v izjavi volje. To pomeni, da je organ za BPP ravnal nepravilno, ko je izdal izpodbijani sklep z dne 30. 8. 2013 na podlagi določbe 223. člena ZUP.
ZEKom-1 člen 6, 6/5, 60, 60/2. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2. Splošni akt o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc člen 6, 6/2.
radijske frekvence - pristojbina za pravico uporabe radijskih frekvenc - izračun točk - skrajšani ugotovitveni postopek
Splošni akt o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc je toženka izdala na podlagi zakonskega pooblastila iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1. Da bi morala za njegovo veljavnost pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, ne izhaja ne iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1 ne iz določb XIV. poglavja ZEKom-1, ki določajo status toženke ter način njenega delovanja in njene pristojnosti, niti iz kakšne druge določbe tega zakona. Vendar ZEKom-1 v šestem odstavku 6. člena le za tarifo določa, da mora biti predložena v soglasje vladi.
Določitev števila točk v izpodbijani odločbi (še) ne pomeni višine plačila za uporabo radijskih frekvenc (frekvenčnine). Kajti višina plačila se določi s tarifo z upoštevanjem potrebnega pokrivanja stroškov, ki jih ima toženka z upravljanjem in nadzorom radiofrekvenčnega spektra, pri čemer pa se pri izdaji tarife upošteva potrebno pokrivanje stroškov, ki jih ima toženka v zvezi z izvrševanjem določb ZEKom-1 glede na načrtovane cilje in naloge, določene v njenem programu dela, ter saldo finančnih sredstev iz preteklega leta, o odmeri plačila pa toženka izda posebno odločbo. Ker z izpodbijano odločbo tožnici ni bilo odmerjeno plačilo za uporabo radijskih frekvenc – ob uporabi (tudi) tarife, pač pa določeno le število točk, so pravno nepomembni njeni ugovori, da toženka lahko višino frekvenčnine spremeni le iz razlogov, ki jih mora upoštevati pri izdaji tarife ter so navedeni v določbi petega odstavka 6. člena ZEKom-1.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - nagrada za postopek - uporaba določb ZOdvT
V konkretnem primeru je med strankama sporno pravno vprašanje, ali je bila tožnici za zaprošeno BPP za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo že dodeljena BPP. Zakon o odvetniški tarifi v tar. št. 3210 opredeljuje le eno nagrado za postopek pritožbe in je tako odvetnik v okviru iste nagrade dolžan podati tudi odgovor. V danem primeru gre za sklop več opravil, ki jih zajema ena nagrada odvetnika, in sicer tako sestavo in vložitev pritožbe, kot tudi odgovora, saj pojem »opravilo« predstavlja širši izraz.
predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - imenovanje na položaj generalnega direktorja - pravni interes
V obravnavanem primeru je predmet upravnega spora pravilnost in zakonitost sklepa Posebne natečajne komisije, s katerim je ugotovila, da tožnik, glede na njegovo strokovno usposobljenost, ni primeren za položaj generalnega direktorja. Izpodbijani sklep, izdan na podlagi 64. člena ZJU v postopku predmetnega javnega natečaja objavljenega 2. 4. 2012, ki pa je bil ponovljen z javnim natečajem, objavljenim 1. 10. 2012, ne posega v tožnikove pravice.