Ker tožnik v danem roku sodne takse za tožbo ni plačal, plačila pa tudi ni bil oproščen, niti mu ni bil odobren odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je nastopila zakonska fikcija umika tožbe, kar ima za posledico ustavitev postopka.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - pospešen postopek - preganjanje - status zatečenega begunca - prosilec iz republike kongo
Prošnja za mednarodno zaščito se kot očitno neutemeljena lahko zavrne v pospešenem postopku le, če je že na prvi pogled jasno, da v konkretnem primeru ne more iti za preganjanje.
Ko prosilec svojo prošnjo opira na trditve, s katerimi utemeljuje status zatečenega begunca, okoliščine, zakaj je zapustil izvorno državo, za presojo izpolnjenosti pogojev za priznanje statusa begunca niso pomembne. Pri priznanju statusa zatečenega begunca gre namreč prav za to, da utemeljen strah pred preganjanjem oziroma utemeljena nevarnost, da prosilec utrpi resno škodo, temeljita bodisi na novih okoliščinah, ki so nastale po zapustitvi izvorne države, bodisi po pomembni zaostritvi že obstoječega stanja v izvorni državi, do katerega je prišlo v času, ko je bil prosilec že v tujini. V primeru uveljavljanja statusa zatečenega begunca zato zgolj razlogi, iz katerih je prosilec zapustil izvorno državo, ne morejo biti podlaga za zavrnitev prošnje.
javno naročanje - naročnik - ugotovitev statusa naročnika - druga oseba javnega prava
Pri presoji vprašanja, ali je bil subjekt ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki je v splošnem interesu (pozitiven pogoj), je treba ugotavljati okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Upoštevati je treba okoliščine ob ustanovitvi subjekta ter naravo potreb, ki jih subjekt zadovoljuje.
Pri presoji, ali je oseba ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja (negativni pogoj), pa je po praksi Sodišča Evropske unije treba preveriti zlasti, ali oseba opravlja dejavnost v pogojih konkurence. Razvita konkurenca pa sama po sebi še ne pomeni, da je dejavnost subjekta izrazito ekonomskega značaja, saj je treba upoštevati tudi druge okoliščine. Tako je treba ugotoviti, ali je glavni namen družbe doseganje dobička in ali družba nosi breme izgub, upoštevati pa je treba tudi način financiranja družbe.
telekomunikacije - radijske frekvence - plačilo za uporabo radijskih frekvenc
Toženka je za izdajo Splošnega akta o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc imela pooblastilo v zakonu, soglasje Vlade pa ni bilo potrebno. S spornim Splošnim aktom o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc je toženka uresničila pooblastilo iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1. Glede na splošna merila, predpisana v tem členu, je imela tudi podlago, da uredi obstoječa nesorazmerja pri obremenitvi imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc in plačila ustrezno razporedi med tiste zavezance oziroma na tista področja, kjer strošek dejansko nastane.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - neporavnane obveznosti do najemodajalca
Po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se pred dodelitvijo stanovanja preveri, ali so poravnane vse obveznosti iz prejšnjega najemnega razmerja, kar je pogoj za dodelitev stanovanja. V konkretnem primeru ima tožnica neporavnane obveznosti do najemodajalca, ki jih mora poravnati, sicer bo tožnica izbrisana iz prednostne liste, pridobljeno upravičenje pa ji bo prenehalo.
ZUS-1 člen 2, 2/3, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 215, 215/4, 215/6. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev fundacije športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 36, 36/2.
sofinanciranje javnih sredstev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - napačen pravni pouk - zavrženje tožbe - rok za pritožbo
Tožeča stranka je sledila pravnemu pouku izpodbijane odločbe in pritožbe, čeprav je le-ta dovoljena, zoper odločbo ni vložila. Zato izpodbijana odločba ni dokončna v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1 in kot takšna ne prestavlja akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Sodišče je zato moralo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči kot nedovoljeno. Ker pa je tožeča stranka ravnala po napačnem pouku o pravnem sredstvu in je vložila tožbo namesto pritožbe, ji v skladu s šestim odstavkom 215. člena ZUP rok 15 dni za pritožbo zoper izpodbijano odločbo začne teči prvega dne po vročitvi tega sklepa sodišča. Napačen pravni pouk ne more imeti za stranko nobenih škodljivih posledic.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa - tožbena novota
Tožnik v času vojaške agresije na Slovenijo ni deloval na podlagi odredb(e) predstavnika organa za notranje zadeve in torej organizirano ter da bi v okviru svojega delovanja opravljal naloge tajne hrambe oborožitve, streliva, opreme ali dokumentacije policije, tajne namestitve policijskih enot oziroma bil vključen v izvajanje oskrbe policijskih enot na terenu. Le s takim delovanjem pa bi lahko bil uresničen zakonski dejanski stan sedme alinee, točke e) 2. člena ZVV.
Tožnik v tožbi relevantna dejstva navaja drugače, kot v postopku (v prošnji za priznanje statusa vojnega veterana), zato gre za nedopustne tožbene novote.
Terjatev iz naslova nepravdnih stroškov je iz upravičenke prešla do višine stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, po samem zakonu na Republiko Slovenijo. Republika Slovenija je zato v razmerju do dolžnika, ki je tožnik v tem postopku, postala upnik. Izterjavo takšne terjatve pa opravi pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, na podlagi odločbe, s katero je sodišče odločilo o stroških in se po drugem odstavku 46. člena ZBPP šteje za izvršilni naslov.
Ker tožnik, ki je po 46. členu ZBPP obravnavan kot dolžnik, po ZBPP ni upravičen zahtevati oprostitve oziroma obročnega plačila stroškov, je bila odločitev tožene stranke o zavrnitvi njegovega predloga za obročno vračilo stroškov pravilna in zakonsko utemeljena.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - nagrada za postopek - uporaba določb ZOdvT
V konkretnem primeru je med strankama sporno pravno vprašanje, ali je bila tožnici za zaprošeno BPP za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo že dodeljena BPP. Zakon o odvetniški tarifi v tar. št. 3210 opredeljuje le eno nagrado za postopek pritožbe in je tako odvetnik v okviru iste nagrade dolžan podati tudi odgovor. V danem primeru gre za sklop več opravil, ki jih zajema ena nagrada odvetnika, in sicer tako sestavo in vložitev pritožbe, kot tudi odgovora, saj pojem »opravilo« predstavlja širši izraz.
ZZRZI člen 62, 63, 65. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 5, 15. Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide člen 3, 3-10.
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da bi se lahko štelo predloženo potrdilo, izdano s strani organov Bosne in Hercegovine, za ustrezno v smislu 10. točke 3. člena Navodila za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide, ker gre za zavarovanca, ki je pridobil status invalida po predpisih drugih držav, če bi šlo za državo članico Evropske unije.
Temelj za plačilo prispevka je po mnenju sodišča podan, ni sporno tudi trajanje nepravilne prijave. Vendar pa sodišče ugotavlja, da temelj izhaja iz poziva k plačilu z dne 25. 11. 2011, ne pa iz izpodbijane odločbe. Temelj za mesece 9/2011, 10/2011, 11/2011 in 7/2009 pa ne izhaja niti iz poziva k plačilu z dne 25. 11. 2011, niti iz dopisa z dne 21. 5. 2012. Podanosti temelja za te obveznosti sodišče zato ne more preizkusiti.
ZEKom-1 člen 6, 6/5, 60, 60/2. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2. Splošni akt o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc člen 6, 6/2.
radijske frekvence - pristojbina za pravico uporabe radijskih frekvenc - izračun točk - skrajšani ugotovitveni postopek
Splošni akt o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc je toženka izdala na podlagi zakonskega pooblastila iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1. Da bi morala za njegovo veljavnost pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, ne izhaja ne iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1 ne iz določb XIV. poglavja ZEKom-1, ki določajo status toženke ter način njenega delovanja in njene pristojnosti, niti iz kakšne druge določbe tega zakona. Vendar ZEKom-1 v šestem odstavku 6. člena le za tarifo določa, da mora biti predložena v soglasje vladi.
Določitev števila točk v izpodbijani odločbi (še) ne pomeni višine plačila za uporabo radijskih frekvenc (frekvenčnine). Kajti višina plačila se določi s tarifo z upoštevanjem potrebnega pokrivanja stroškov, ki jih ima toženka z upravljanjem in nadzorom radiofrekvenčnega spektra, pri čemer pa se pri izdaji tarife upošteva potrebno pokrivanje stroškov, ki jih ima toženka v zvezi z izvrševanjem določb ZEKom-1 glede na načrtovane cilje in naloge, določene v njenem programu dela, ter saldo finančnih sredstev iz preteklega leta, o odmeri plačila pa toženka izda posebno odločbo. Ker z izpodbijano odločbo tožnici ni bilo odmerjeno plačilo za uporabo radijskih frekvenc – ob uporabi (tudi) tarife, pač pa določeno le število točk, so pravno nepomembni njeni ugovori, da toženka lahko višino frekvenčnine spremeni le iz razlogov, ki jih mora upoštevati pri izdaji tarife ter so navedeni v določbi petega odstavka 6. člena ZEKom-1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V zadevi ni sporno, da je tožnica znesek, dogovorjen v sodni poravnavi, sama dejansko po pooblaščencu prejela, zato so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo določbe 48. člena ZBPP.
dohodnina - obračun obresti - davčna napoved na podlagi samoprijave
V obravnavanem primeru je sporen obračun obresti v postopku odmere dohodnine. Z izpodbijano odločbo je bila tožniku na podlagi samoprijave odmerjena dohodnina za leto 2008 in hkrati določene obresti na podlagi 63. člena ZDavP-2. Slednji določa, da od neplačanega davka davčni organ obračuna obresti po evropski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan poteka zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi, povečane za 4 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev davčne napovedi.
izbira koncesionarja - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Tožnica izkazuje pravni interes za vložitev tožbe zaradi molka organa na podlagi določbe 28. člena ZUS-1, kar ji stranka z interesom neutemeljeno odreka. Pravni interes je podan, če stranka z zahtevanim varstvom doseže določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma si na ta način izboljša svoj pravni položaj. Izvrševanje koncesijske pogodbe glede na navedeno ureditev torej ne pomeni odsotnost pravnega interesa neizbrane stranke za uveljavljanje sodnega varstva.
Iz predloženega upravnega spisa izhaja, da je Vlada RS 7. 3. 2013 prejela urgenco tožnice, da izda in ji vroči odločbo o izbiri koncesionarja v nadaljnjih sedmih dneh, tožnica pa je tožbo vložila po poteku tega roka (22. 3. 2013). S tem so izkazani pogoji po 28. členu ZUS-1.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 člen 24.
program razvoja podeželja - plačila za ukrep KOP - prijava površin - obtežba z živino
Prvostopenjska odločba je bila izdana na podlagi podatkov, ki jih je v vlogi navedel tožnik in obtežba za KOP izračunana tako, da se GVŽ goveda in drugih rejnih živali na ta dan deli z ugotovljenimi površinami KZU iz obrazca D. Prvostopenjski organ je tako na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal, ugotovil, da obtežba na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu znaša 1,91 GVŽ/ha in torej presega predpisano mejno vrednost, ki znaša 1,9 GVŽ/ha, in tako na podlagi 24. člena Uredbe KOP, tožnikov zahtevek za uveljavljene podukrepe KOP pa pravilno v celoti zavrnil.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - dohodkovni kriterij
Ker so tožnikovi prejemki, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, v času šestih mesecev pred vložitvijo vloge presegli predpisan dohodkovni kriterij iz 37. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku za odpis ali delni odpis davčnega dolga, tožnik ne izpolnjuje pogoja za odpis oziroma delni odpis davčnega dolga, niti njegovo obročno plačilo.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do tonskega in vizualnega snemanja - avtorji glasbenih del
Glede na naravo pravice do nadomestila (prvi odstavek 39. člena ZASP in prvi odstavek 154. člena ZASP), ki gre skupno raznovrstnim upravičencem, je tožena stranka pravilno obravnavala zahtevek tožnika, ki je zahteval izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice zgolj za avtorje glasbenih del kot podkategorije avtorjev, torej kot dela ene izmed kategorij upravičencev do nadomestila. Na podlagi določb ZASP dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do predmetnega pravičnega nadomestila ni moč podeliti zgolj za eno kategorijo upravičencev. Ker torej ni mogoče podeliti pravičnega nadomestila zgolj za kategorijo upravičencev, je toliko manj mogoče podeliti dovoljenje za en del upravičencev iz kategorije avtorji.
ZJShemFO člen 9, 9/3. ZFPPIPP člen 5, 131, 131/2, 296, 354. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe člen 19, 20, 21.
davki - davčna izvršba - vnovčeno jamstvo - osebni stečaj - prijava terjatev - pogojna terjatev - kršitev materialnega prava - jamstvena shema za fizične osebe
Gre za obveznost, nastalo že s sklenitvijo kreditne pogodbe in pred začetkom stečaja. Terjatev (upnika) in s tem obveznosti (dolžnika) ne nastane šele ob dospelosti, ampak obstaja že ob sklenitvi posla. Pravice in obveznosti banke, kreditojemalca in Republike Slovenije, ki izhajajo iz jamstva po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe, se navedejo v kreditni pogodbi. Tudi (regresna) terjatev B. d.d. iz naslova vnovčenega jamstva izhaja iz sklenjene kreditne pogodbe in ne temelji neposredno na zakonskih določbah. Čim je tako in je obveznost iz naslova jamstva za tožnikov dolg nastala pred začetkom stečaja, gre za terjatev, ki se v skladu z določbami 296. člena ZFPPIPP (kot pogojna) prijavi v stečajnem postopku in za katero v skladu s citiranimi določbami 131. člena istega zakona ni dovoljeno izdati sklepa o (davčni) izvršbi.
ZUP člen 213,220. ZKZ člen 54, 54/3, 54/6, 60. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 6.
komasacija - dopolnilna odločba - izrek ničnosti
Izrek odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na določenem komasacijskem območju mora obsegati najmanj seznam komasacijskih udeležencev z navedbo v komasacijski sklad vloženih parcel z ustreznimi identifikacijskimi oznakami ter navedbo posledic uvedbe komasacijskega postopka, da je mogoče šteti, da je s tem z izrekom odločeno o predmetu postopka, kot za izrek to zahteva ZUP v prvem odstavku 213. člena in da odločba s takim izrekom lahko povzroča pravne učinke (ter je izvršljiva), kot za odločbo o uvedbi komasacijskega postopka predvideva zakon.
ZUP dopolnilne odločbe ne predvideva kot odločbe, s katero se dopolnjuje izrek druge odločbe (s katerim je odločeno o preostalem delu predmeta postopka), kot je z dopolnilnima odločbama nepravilno odločil prvostopenjski organ, pač pa kot odločbo, s katero se samostojno lahko odloči o posamičnem vprašanju kot delu predmeta zahtevka, ki z izdano odločbo ni bilo zajeto. Pri izdaji dopolnilnih odločb je prvostopenjski organ glede na to kršil pravila postopka, saj je odločal v nasprotju z določbami ZUP o izreku in o dopolnilni odločbi, v povezavi z določbo prvega odstavka 6. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč, kršitve pa so bistvene, sta izpodbijani dopolnilni odločbi nezakoniti.