ZZRZI člen 62, 63, 65. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 5, 15. Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide člen 3, 3-10.
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da bi se lahko štelo predloženo potrdilo, izdano s strani organov Bosne in Hercegovine, za ustrezno v smislu 10. točke 3. člena Navodila za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide, ker gre za zavarovanca, ki je pridobil status invalida po predpisih drugih držav, če bi šlo za državo članico Evropske unije.
Temelj za plačilo prispevka je po mnenju sodišča podan, ni sporno tudi trajanje nepravilne prijave. Vendar pa sodišče ugotavlja, da temelj izhaja iz poziva k plačilu z dne 25. 11. 2011, ne pa iz izpodbijane odločbe. Temelj za mesece 9/2011, 10/2011, 11/2011 in 7/2009 pa ne izhaja niti iz poziva k plačilu z dne 25. 11. 2011, niti iz dopisa z dne 21. 5. 2012. Podanosti temelja za te obveznosti sodišče zato ne more preizkusiti.
dohodnina - obračun obresti - davčna napoved na podlagi samoprijave
V obravnavanem primeru je sporen obračun obresti v postopku odmere dohodnine. Z izpodbijano odločbo je bila tožniku na podlagi samoprijave odmerjena dohodnina za leto 2008 in hkrati določene obresti na podlagi 63. člena ZDavP-2. Slednji določa, da od neplačanega davka davčni organ obračuna obresti po evropski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan poteka zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi, povečane za 4 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev davčne napovedi.
ZJShemFO člen 9, 9/3. ZFPPIPP člen 5, 131, 131/2, 296, 354. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe člen 19, 20, 21.
davki - davčna izvršba - vnovčeno jamstvo - osebni stečaj - prijava terjatev - pogojna terjatev - kršitev materialnega prava - jamstvena shema za fizične osebe
Gre za obveznost, nastalo že s sklenitvijo kreditne pogodbe in pred začetkom stečaja. Terjatev (upnika) in s tem obveznosti (dolžnika) ne nastane šele ob dospelosti, ampak obstaja že ob sklenitvi posla. Pravice in obveznosti banke, kreditojemalca in Republike Slovenije, ki izhajajo iz jamstva po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe, se navedejo v kreditni pogodbi. Tudi (regresna) terjatev B. d.d. iz naslova vnovčenega jamstva izhaja iz sklenjene kreditne pogodbe in ne temelji neposredno na zakonskih določbah. Čim je tako in je obveznost iz naslova jamstva za tožnikov dolg nastala pred začetkom stečaja, gre za terjatev, ki se v skladu z določbami 296. člena ZFPPIPP (kot pogojna) prijavi v stečajnem postopku in za katero v skladu s citiranimi določbami 131. člena istega zakona ni dovoljeno izdati sklepa o (davčni) izvršbi.
radijske frekvence - plačilo za uporabo radijskih frekvenc - način izračuna frekvenčnine - višina plačila
Pooblastilo za izdajo Splošnega akta o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc je toženka imela v drugem odstavku 60. člena ZEKom. Iz določb ZEKom-1 ne izhaja dolžnost toženke, da bi bila za njegovo veljavnost dolžna pridobiti soglasje Vlade (to ne izhaja niti iz 60. člena, niti iz določb XIV poglavja ZEKom-1, ki se nanašajo na toženko kot neodvisen regulatorni organ). Zato je brez podlage tožbeni ugovor, da bi organ moral uporabiti Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo elementov oštevilčenja, ki je z uveljavitvijo ZEKom-1 tudi prenehal veljati, oziroma se je uporabljal do uveljavitve Splošnega akta o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc (256. člen ZEKom-1).
denacionalizacija - stroški postopka - DDV - zastopanje po pooblaščencu
Prvostopenjski organ je z izdajo sklepa priglašene in priznane stroške zavezanca – stranke z interesom naložil v plačilo tožnici kot vlagateljici denacionalizacijske zahteve, sledil napotilom Upravnega sodišča. Z v obravnavanem primeru izpodbijanim sklepom pa je organ zato tudi iz enakih razlogov pravilno naložil v plačilo tožnici še znesek 22,89 EUR, ki predstavlja 20 % DDV od že priznanih materialnih stroškov pooblaščenca (ki je odvetnik in zavezanec za DDV) stranke z interesom s sklepom prvostopenjskega organa z dne 26. 11. 2012.
izbira koncesionarja - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Tožnica izkazuje pravni interes za vložitev tožbe zaradi molka organa na podlagi določbe 28. člena ZUS-1, kar ji stranka z interesom neutemeljeno odreka. Pravni interes je podan, če stranka z zahtevanim varstvom doseže določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma si na ta način izboljša svoj pravni položaj. Izvrševanje koncesijske pogodbe glede na navedeno ureditev torej ne pomeni odsotnost pravnega interesa neizbrane stranke za uveljavljanje sodnega varstva.
Iz predloženega upravnega spisa izhaja, da je Vlada RS 7. 3. 2013 prejela urgenco tožnice, da izda in ji vroči odločbo o izbiri koncesionarja v nadaljnjih sedmih dneh, tožnica pa je tožbo vložila po poteku tega roka (22. 3. 2013). S tem so izkazani pogoji po 28. členu ZUS-1.
Terjatev iz naslova nepravdnih stroškov je iz upravičenke prešla do višine stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, po samem zakonu na Republiko Slovenijo. Republika Slovenija je zato v razmerju do dolžnika, ki je tožnik v tem postopku, postala upnik. Izterjavo takšne terjatve pa opravi pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, na podlagi odločbe, s katero je sodišče odločilo o stroških in se po drugem odstavku 46. člena ZBPP šteje za izvršilni naslov.
Ker tožnik, ki je po 46. členu ZBPP obravnavan kot dolžnik, po ZBPP ni upravičen zahtevati oprostitve oziroma obročnega plačila stroškov, je bila odločitev tožene stranke o zavrnitvi njegovega predloga za obročno vračilo stroškov pravilna in zakonsko utemeljena.
dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - davčni inšpekcijski nadzor - ocena davčne osnove - dokazno breme - dolžnost ugotavljanja dejstev - krajevna pristojnost - načelo zaslišanja stranke
Po tretjem odstavku 23. člena ZUP (krajevno) pristojnemu organu ni treba ponavljati dejanj postopka, ki jih je pred tem opravil organ, ki je za zadevo nepristojen.
Stališče tožnika, da je pritožbeni organ dolžan presojati tudi zakonitost postopka pred izdajo izpodbijane odločbe sicer drži, je pa pri svoji odločitvi dolžan upoštevati le bistvene kršitve pravil postopka, to je takšne, ki so ali bi lahko vplivale na pravilnost in zakonitost odločbe, ki je predmet preizkusa v pritožbenem postopku. Zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka ni podana. Načela zaslišanja stranke v upravnem postopku ni mogoče enačiti z izvedbo dokaza z zaslišanjem (izjavo) stranke.
V postopku ocene davčni organ dejstva, ki so pomembna za odločitev, ugotavlja s stopnjo verjetnosti. To ne pomeni, da je davčni organ odvezan dolžnosti ugotavljanja dejstev, ki so potrebna za ugotovitev davčne osnove. Podatki Geodetske uprave vrednosti vlaganj ne izkazujejo, dejstva, ki bi utemeljevala oceno davčen osnove na njihovi podlagi pa iz izpodbijane odločbe niso razvidna in se v postopku tudi niso ugotavljala.
ZUP člen 213,220. ZKZ člen 54, 54/3, 54/6, 60. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 6.
komasacija - dopolnilna odločba - izrek ničnosti
Izrek odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na določenem komasacijskem območju mora obsegati najmanj seznam komasacijskih udeležencev z navedbo v komasacijski sklad vloženih parcel z ustreznimi identifikacijskimi oznakami ter navedbo posledic uvedbe komasacijskega postopka, da je mogoče šteti, da je s tem z izrekom odločeno o predmetu postopka, kot za izrek to zahteva ZUP v prvem odstavku 213. člena in da odločba s takim izrekom lahko povzroča pravne učinke (ter je izvršljiva), kot za odločbo o uvedbi komasacijskega postopka predvideva zakon.
ZUP dopolnilne odločbe ne predvideva kot odločbe, s katero se dopolnjuje izrek druge odločbe (s katerim je odločeno o preostalem delu predmeta postopka), kot je z dopolnilnima odločbama nepravilno odločil prvostopenjski organ, pač pa kot odločbo, s katero se samostojno lahko odloči o posamičnem vprašanju kot delu predmeta zahtevka, ki z izdano odločbo ni bilo zajeto. Pri izdaji dopolnilnih odločb je prvostopenjski organ glede na to kršil pravila postopka, saj je odločal v nasprotju z določbami ZUP o izreku in o dopolnilni odločbi, v povezavi z določbo prvega odstavka 6. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč, kršitve pa so bistvene, sta izpodbijani dopolnilni odločbi nezakoniti.
ZIKS-1 člen 206. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4, 211.
razvrstitev obsojenca v posebej varovani oddelek - nevarni obsojenec - nujni ukrepi v javnem interesu - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik je predstavljal nevarnost oziroma ogrožal druge soobsojence oziroma soobsojenca, zato je toženka ravnala pravilno, ko ga je (s soglasjem generalnega direktorja zavoda, kar potrjujejo podatki spisa) namestila na posebej varovan oddelek in mu o tem nato izdala odločbo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V zadevi ni sporno, da je tožnica znesek, dogovorjen v sodni poravnavi, sama dejansko po pooblaščencu prejela, zato so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo določbe 48. člena ZBPP.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - neporavnane obveznosti do najemodajalca
Po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se pred dodelitvijo stanovanja preveri, ali so poravnane vse obveznosti iz prejšnjega najemnega razmerja, kar je pogoj za dodelitev stanovanja. V konkretnem primeru ima tožnica neporavnane obveznosti do najemodajalca, ki jih mora poravnati, sicer bo tožnica izbrisana iz prednostne liste, pridobljeno upravičenje pa ji bo prenehalo.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - dohodkovni kriterij
Ker so tožnikovi prejemki, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, v času šestih mesecev pred vložitvijo vloge presegli predpisan dohodkovni kriterij iz 37. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku za odpis ali delni odpis davčnega dolga, tožnik ne izpolnjuje pogoja za odpis oziroma delni odpis davčnega dolga, niti njegovo obročno plačilo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Prvostopenjski organ svoje odločitve ni sprejel na podlagi presoje, da tožničin poseg v nepremičnino pomeni gradnjo objekta, ki je neskladen s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi in ga zato tožnica mora odstraniti, temveč zato, ker nasutje gramoza na kmetijskem zemljišču pomeni nedovoljeno uporabo takega zemljišča. Ob takem dejanskem stanju pa je na podlagi prve alinee točke B 107. člena ZKZ lahko odredil vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje.
ZSPJS člen 7. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4, 4/2, 6. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 7.
dodatek za povečan obseg dela - pravna podlaga za določitev dela plače za delovno uspešnost - izredna pravna sredstva
Odprava pravnomočnega sklepa v izpodbijanem sklepu ne temelji na izrednem pravnem sredstvu, iz razlogov pa ne izhajajo okoliščine, ki bi utemeljevale njegovo uporabo. Veljavnost pravnomočnega posamičnega akta ne preneha z razveljavitvijo abstraktnega pravnega akta, na katerem temelji. V določbah ZSPJS in Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) sodišče ne najde pravne podlage za odpravo sklepa, izdanega na podlagi razveljavljene Uredbe o delovni uspešnosti iz leta 2006.
Z odpravo izpodbijanega sklepa se sodišče ne opredeljuje do vprašanja upravičenosti tožnika do mesečnega dodatka za povečan obseg dela po začetku uporabe Uredbe/08. Navedena uredba se je začela uporabljati z dnem obračuna plač na podlagi ZSPJS (7. člen), skladno s 7. členom Uredbe/06 pa se dodatki za povečan obseg dela oziroma za nadpovprečno obremenjenost v višini, določeni s to uredbo, izplačujejo do začetka izplačevanja plač javnim uslužbencem v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - kategorizirana javna cesta - odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini
Tožena stranka je inšpekcijski ukrep odstranitve zemljine in kamenja iz javne poti, izrekla neutemeljeno. Spornega zemljišča, ki je v tožnikovi lasti, namreč občina, pred kategorizacijo javne poti, ni pridobila s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.
Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 6 SUB-OB11 točka 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna vzpodbuda - toplotna izolacija fasade - datum izvedene naložbe - nova naložba
Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede določbe javnega poziva šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.
Z izpodbijanim sklepom je tožniku izrečena prekinitev pogodbe o štipendiranju in vzpostavljeno vračilo prejetih štipendij iz naslova regijske štipendijske sheme za Dolenjsko s posebej izdanim zahtevkom za vračilo štipendije in amortizacijskim načrtom za vračilo dela sofinanciranih EU sredstev iz naslova pogodbe o štipendiranju, medtem ko je delodajalec prost vseh pogodbenih obveznosti. Ker gre za spor o kadrovski štipendiji v smislu točke f) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1, je za odločanje pristojno Delovno sodišče.
osnovna šola - usmeritev v prilagojen izobraževalni program - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta
Sodišče je na podlagi navedb v zahtevi za izdajo začasne odredbe ocenilo, da obstaja nevarnost, da bi v primeru izvršitve odločb prišlo do težko popravljive škode za tožnico. Če bi se ta znašla na šoli s prilagojenim programom, po vsej verjetnosti ne bi bila več možna njena vrnitev v sedanjo osnovno šolo, ker ne bi bila več na tekočem s snovjo, za nazaj pa vsega ne bi mogla nadoknaditi. Sodišče je tako zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo predvsem iz razloga, ker bi bila sicer v primeru ugoditve tožbi vzpostavitev prejšnjega stanja zelo otežena. Hkrati z odložitvijo izvršitve izpodbijanih odločb javna korist in korist nasprotne stranke ne moreta biti prizadeti.