ZID člen 17, 17/1, 17/1-4. ZPDZC člen 5, 5/1, 5/1-1. ZZDT-1 člen 6, 6/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - delo na črno - delo v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev - prepoved opravljanja delovnega procesa in uporabe sredstev
Inšpektorica za delo je ob inšpekcijskem pregledu dne 20. 4. 2012 v prodajalni in pekarni ugotovila, da je delavec opravljal delo peka, čeprav ni imel delovnega dovoljenja, pogodbe o zaposlitvi ter prijave v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Tožena stranka je zato tožeči stranki utemeljeno in skladno z določbami, ki jih navaja v izpodbijani odločbi, izrekla ukrep prepovedi opravljanja delovnega procesa in uporabe sredstev.
inšpekcijski postopek - pristojnost gradbenega inšpektorja - ustavitev inšpekcijskega postopka
Gradbena inšpekcija ni pristojna za ukrepanje v zvezi s kršitvami določb SZ-1. V konkretnem primeru se gradbeni inšpektor ni izrekel za stvarno nepristojnega, pač pa je (iz drugih razlogov) inšpekcijski postopek ustavil. S tem pa po presoji sodišča ni posegel v pravice oziroma pravne koristi tožeče stranke, saj ima le-ta po ustavitvi inšpekcijskega postopka možnost vložiti zahtevo pri stanovanjski inšpekciji.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZPre-1 člen 64, 64/4.
predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Po četrtem odstavku 64. člena Zakona o prevzemih je proti odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev določen osemdnevni rok za vložitev zahteve za sodno varstvo na Upravno sodišče. Tožnik je tožbo vložil po poteku osemdnevnega roka, zato jo je sodišče zavrglo kot prepozno.
ZPP člen 78, 78/2, 80. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
upravni spor - sposobnost biti stranka - skrbnik stranke - soglasje skrbnika za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožniku je bila delno odvzeta poslovna sposobnost in postavljen skrbnik, to je center za socialno delo. Sodišče je ugotovilo, da tožnik v tem upravnem sporu nima soglasja za vložitev tožbe s strani CSD, zato tudi ne more biti aktivno legitimirana stranka v tem postopku.
V zadevi ni sporno, da je tožnik zgradil sporni objekt na kmetijskem zemljišču, ki ni v njegovi lasti, in da za tako gradnjo ni pridobil gradbenega dovoljenja. Da mu SKZG za postavitev spornega objekta ni dal soglasja, ampak ga je napotil na občino za pridobitev lokacijske informacije, je tožnik povedal na zaslišanju.
ZGos člen 10. Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih objektov člen 9, 9/5.
gostinstvo - izbris s seznama ocenjevalcev nastanitvenih obratov - pogoji za izbris - nezakoniti predpis
Že zato, ker ne iz ZGos, ne iz kakšnega drugega zakona, ne izhaja pooblastilo ministru, da brez podlage v zakonu prenese izvajanje upravnih nalog na ocenjevalce, prav tako pa tudi ne, da odloči, kdo so lahko ocenjevalci, predpiše postopek za njihovo imenovanje ter postopek in razloge za njihovo razrešitev, izpodbijani sklep temelji na nezakoniti pravni podlagi.
Že iz opisa objektov, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, in fotografij, ki jih je v upravni spis priložil tožnik, je očitno, da primarni namen postavitve predmetnih objektov ni v krmljenju živine v času, ko primanjkuje paše, in med prezimovanjem živali na pašnikih, ampak v postavitvi sončne elektrarne. Tudi če predmetni objekti, namenjeni sončni elektrarni, istočasno služijo krmljenju in zaščiti živali pred vremenskimi vplivi, to ne pomeni, da gre za objekte z namembnostjo, kot jo predpis predpisuje za krmišča. Da sončna elektrarna spada med manj zahtevne objekte, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pa ni sporno.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - priglasitev stroškov - razlaga odvetniške tarife
Sodišče tožbenih ugovorov o napačnem vrednotenju vlog in s tem tudi pravilnosti uporabe 3. in 4. točke tarifne številke 39 Odvetniške tarife ne more preizkusiti, saj organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne navaja dejstev oz. okoliščin, ki bi utemeljevala tako opredelitev obravnavanih vlog. V zadevi uporabljeno točkovanje obravnavanih vlog nima podlage niti v odločitvi izvršilnega sodišča o stroških strank, saj iz te odločitve izhaja vrednotenje, za kakršno se zavzema tožnik. Tožnik je namreč za navedene vloge priglasil prav tako število točk, kot jih je priznalo sodišče v izvršilnem postopku (tj. za prve štiri 225 točk za vsako, za zadnjo pa 50 točk), in dolžniku tudi naložil, da v vrednosti teh točk upnikove stroške postopka plača na račun organa za BPP.
ZZasV-1 člen 16, 16/3, 16/4, 16/4-1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
zasebno varovanje - odvzem službene izkaznice - pogoji za odvzem službene izkaznice - dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti - obrazložitev odločbe
Organ je v izpodbijani odločbi pri razlagi okoliščin iz 1. točke četrtega odstavka 16. člena ZZasV-1 navedel le, da pri stranki obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti iz četrtega odstavka 16. člena, saj zoper njo že potekajo kazenski postopki za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in so v povezavi tudi z zasebnim varovanjem. Glede na tako posplošeno obrazložitev sodišče ne more preveriti tožbenega očitka, da v zadevi ni izpolnjen pogoj za odvzem službene izkaznice na podlagi 1. točke četrtega odstavka 16. člena glede tega, da naj bi bilo kaznivo dejanje, ki se očita tožniku in za katerega je vložen obtožni predlog, storjeno v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - varovano območje - soglasje h gradnji
Za gradnjo enostavnega objekta na zemljišču, ki leži v območju, ki je opredeljeno kot varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture ali v območju, ki je opredeljeno kot varovano območje, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma službe.
ZGO-1 člen 66. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 142, 229, 237, 237/2, 237/2-2.
gradbeno dovoljenje - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes
Pravni interes za udeležbo v postopku ni odvisen od ugovorov osebe, s katerimi nasprotuje gradnji, ampak od tega, ali v konkretnem upravnem postopku sploh lahko varuje kakšne svoje pravice in pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamenjava dodeljenega odvetnika
Tudi če je tožnica pooblastila odvetnika za nadaljnje zastopanje v pravdni zadevi pred sodiščem na prvi stopnji, upravni organ ni bil dolžan izdati nove odločbe o BPP, saj je tožnica z njo že razpolagala. V skladu z določbami 30. člena ZBPP bi lahko izdal le odločbo o razrešitvi prej postavljenega izvajalca za BPP in o postavitvi novega izvajalca (odvetnika). S takim predlogom pa tožnica, po navedbah sodeč, ni uspela.
V obravnavani zadevi tožnik zahteva izdajo gradbenega dovoljenja izključno za gradnjo na parcelah, za katere izkazuje pravico graditi. Da bi zahteval dovoljenje za gradnjo tudi na parceli št. 1730/2, ne izhaja ne iz zahteve za izdajo dovoljenja, ne iz PGD, enako pa tožnik navaja tudi v tožbi. Ker je toženka zavrnilno odločbo izrecno oprla izključno na ugotovitev, da tožnik glede na stanje objekta v naravi ne izkazuje pravice graditi na zgoraj navedeni parceli, je napačno uporabila materialni predpis.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - javna listina - zapisnik o zaslišanju
Zapisnik velja kot dokaz o poteku in vsebini dejanja in o danih ustnih izjavah. Kot velja za vsako javno listino, je tudi pri zapisniku dovoljeno dokazovati, da so v takem zapisniku potek oziroma dane ustne izjave neresnično potrjene, ali da je zapisnik nepravilno sestavljen. Breme takšnega dokazovanja je na tistem, ki oporeka resničnosti poteka in vsebine dejanja oziroma pravilni sestavi zapisnika.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - pogoji za priznanje pravice - veteranski dodatek - prejemki upravičenca - nadomestilo po zdvdtp
Nadomestila, ki ga tožnikov sin prejema na podlagi ZDVDTP, ni mogoče uvrstiti med nobenega izmed dohodkov, naštetih v ZVojI, tako da veljavna pravna ureditev ne omogoča njegovega izvzetja izmed prejemkov, ki se upoštevajo pri izračunu deleža prejemkov na družinskega člana.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Osebam, ki so imele prijavljeno stalno prebivališče se je pravni položaj z izbrisom spremenil iz urejenega v neurejen, osebam, ki svojega položaja glede stalnega prebivanja niso imele urejenega, pa se ta 26. 2. 1992 tudi ni mogel spremeniti.
premestitev obsojenca - pogoji za premestitev - predlog za premestitev - ogroženost obsojenca
Po presoji sodišča tožnik z navedbami o "maltretiranju", ki naj bi se dogajalo v preteklosti, ne more utemeljiti nezakonitosti odločitve o zavrnitvi njegove prošnje za premestitev v drug zavod za prestajanje kazni. Pravilnost odločitve namreč ne temelji na ugotovitvi, da ni bilo težav s sojetniki, temveč na ugotovitvi, da težave, ki se v zvezi s sobivanjem tožnika z ostalimi sojetniki pojavljajo, ne morejo biti utemeljen razlog za premestitev, saj se v primeru morebitne ogroženosti tožniku lahko zagotovi varno prestajanje kazni v okviru "matičnega" zavoda.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Kot izhaja iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, je pritožbeni organ ugotovil, da je prvostopenjski organ ravnal v nasprotju s 152. členom ZGO-1, ko tožniku poleg odstranitve ni odredil tudi vzpostavitve v prejšnje stanje. Navedeno pomeni, da je pri preizkusu po uradni dolžnosti ugotovil kršitev materialnega zakona in v tem delu spremenil prvostopenjsko odločbo. Ker je po 152. členu ZGO-1 naložitev vzpostavitve v prejšnje stanje obligatorna, predstavlja opustitev izreka tega ukrepa očitno kršitev navedene določbe ZGO-1. Sodišče se zato ne strinja, da je organ druge stopnje nezakonito odločil v tožnikovo škodo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - podaljšanje omejitve gibanja - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru so razlogi za omejitev gibanja tožniku takšne narave, da niso mogli ponehati, saj je razlog za omejitev gibanja v tem, da je tožnik nezakonito prečkal mejo države članice, ne želi pa tudi, da bi Hrvaška obravnavala njegovo prošnjo za azil. Ni napaka, če se izpodbijani sklep sklicuje na razloge, ki so obstajali že ob izdaji prvotnega sklepa o omejitvi gibanja, saj so to razlogi, ki obstajajo še sedaj.