Investitorstvo kot ga opredeljuje ZGO-1, ni nujno vezano na lastništvo objekta ali zemljišča, na katerem objekt stoji. To pomeni, da tožbena navedba, da je lastnica zemljišča občina, tožnika ne izključuje kot investitorja obravnavanega objekta.
visoko šolstvo - študent - prošnja za podaljšanje bivanja v študentskem domu - vložitev vloge - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - osebno vročanje
Poziv za odpravo pomanjkljivosti vloge je treba stranki vročiti osebno po 87. členu ZUP. Od vročitve namreč teče rok za odpravo pomanjkljivosti. Ker organ ni izkazal, da je tožnici vročil poziv po 67. členu ZUP, vloge tožnice ni mogoče zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - nedovoljena gradnja - nelegalna gradnja garaže
Tožniku je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi pravnomočne inšpekcijske odločbe, ki mu je bila izdana kot inšpekcijskemu zavezancu zaradi nelegalne gradnje garaže. Ker gre za inšpekcijsko odločbo iz 152. člena ZGO-1, je v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZGO-1 dolžan plačati tudi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ničnost darilne pogodbe - gradnja na tujem svetu
Tožnica s svojo zahtevo, da si omogoči pravno zastopanje zaradi vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru ne more biti uspešna. Tožničin tožbeni zahtevek za izrek ničnosti darilne pogodbe iz leta 1988 temelji na napačnem pravnem pojmovanju. Prvo razpolaganje z nepremičnino ne more biti nično iz razloga, ker bi eventualno „lastnik“ kasneje še enkrat razpolagal z nepremičnino. Prav to pa je bil tožbeni ugovor, na katerem je utemeljevala primarni zahtevek tožnica. Ker ni navajala v tožbi nobenega drugega zakonitega ničnostnega razloga, ji je bil primarni zahtevek tudi po presoji tega sodišča utemeljeno zavrnjen. Glede povečanja lastninskega deleža z vlaganji pa se je sodna praksa izrekla že večkrat. Civilno sodišče je v sodbi argumentirano zavrnilo tudi podredni tožbeni zahtevek tožnice, saj je Vrhovno stališče že večkrat zavzelo stališče, da je na podlagi določb Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih o gradnji na tujem svetu mogoče pridobiti lastninsko pravico le, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. V konkretnem primeru pa so bila vlaganja izvedena le v smeri izboljšanja bivalnih razmer, hiša pa je ohranila prvotni namen bivanja, ne gre torej za novo stvar. Posledično je bil tudi podredni tožbeni zahtevek tožnice utemeljeno zavrnjen.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - izdaja upravnega akta - razširitev tožbe na izdani upravni akt - pravni interes - zavrženje tožbe
Iz tožbe, vložene zaradi molka organa, je razvidno, da je tožnik želel, da bi bilo odločeno o njegovi prošnji za sprejem v državljanstvo. Hkrati z upravnim spisom je sodišče prejelo odločbo toženke z istim datumom, s katerim je toženka datirala spremni dopis, s katerim je sodišču poslala upravni spis. Tožnik na poziv sodišča, ali vztraja pri tožbi in ali jo razširja na novi upravni akt, ni odgovoril, da tožbo že razširja, ampak da bo to šele storil. Da tega dopisa ni mogoče obravnavati kot razširitev tožbe na novi akt, potrjuje tudi posebna tožba, ki jo je vložil tožnik in ki jo to sodišče obravnava v posebnem postopku. V tej zadevi pa sodišče šteje, da je tožnikov zahtevek izpolnjen s tem, da je bilo o zadevi odločeno. To pomeni, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka zaradi molka organa, zato je sodišče tožbo zavrglo.
Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa »Prvi izziv« točka 8.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javno povabilo - subvencioniranje zaposlitev - ponudba - sprememba ponudbe - sprejem ponudbe
V vlogi za dodelitev pomoči je bilo treba navesti brezposelno osebo, za zaposlitev katere se uveljavlja subvencioniranje. Sprememba navedbe brezposelne osebe v vlogi pomeni zato novo ponudbo.
Uredba 2003/343/ES člen 3, 3/1, 10, 10/1. ZMZ člen 51, 51/1, 51/4. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica eu - predaja prosilca odgovorni državi članici eu - upravni spor - začasna odredba
Republika Hrvaška je po izpeljanem postopku, ki ga predvideva Dublinska uredba, sprejela odgovornost za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Zato so bili izpolnjeni pogoji, da slovenski organi tožnika predajo pristojnim organom Republike Hrvaške. Da bi njegova izročitev Republiki Hrvaški kot tretji varni državi pomenila kršitev določb EKČP, tožnik ni uspel dokazati.
Izpodbijani sklep je z dnem izdaje postal izvršljiv, saj tožba ne ovira njegove izvršitve. Če bi bil izvršen še pred pravnomočno odločitvijo sodišča o glavni stvari, vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča, čeprav bi tožnik v upravnem sporu morebiti uspel. Iz navedenih razlogov je sodišče tožnikovi zahtevi za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ugodilo.
Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25. ZUP člen 9. ZTuj-2 člen 34, 35, 55.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - vpis v schengenski informacijski sistem - neposredna uporaba mednarodne pogodbe - načelo zaslišanja stranke
Glede tožbenega očitka, da se izpodbijana odločba opira neposredno na Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma in ne na ustrezno določilo ZTuj-2, sodišče pojasnjuje, da se skladno z 8. členom Ustave RS ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno. Pač pa se sodišče strinja s tožbenim ugovorom, da tožniku ni bila dana možnost izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
javni uslužbenec - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv redni profesor - obrazložitev odločbe - avtonomija univerze
Člani senata univerze, ki volijo v nazive visokošolskih učiteljev, z glasovanjem uresničujejo avtonomijo univerze. Predpisi jih ne zavezujejo, da svoj glas obrazložijo, saj bi bila takšna zahteva v nasprotju z načelom svobode volitev.
ZMZ člen 17. Direktiva Sveta 2003/86/ES o pravici do združitve družine člen 11, 11/2.
mednarodna zaščita - združevanje družine - dokazi o družinskem razmerju - dokazovanje sorodstvene vezi
Če begunec ne more zagotoviti uradnih listinskih dokazov o družinskem razmerju, se upoštevajo drugi dokazi o obstoju takšnega razmerja, ki se ocenijo v skladu z nacionalnim pravom. Vendar toženka obravnavane prošnje ni zavrnila izključno zato, ker ni listinskih dokazov o družinskem razmerju glede dveh tožničinih hčera, ampak je navedla tudi, da, ker ni znano, kje se nahajata, drugih zanesljivih dokazov za izkazovanje sorodstvenih vezi sploh ni mogoče izvesti. Sodišče se s toženko strinja tudi v tem, da z odločitvijo o prošnji ni mogoče čakati, če ni mogoče več izvesti nobenega drugega dokaza, saj toženko veže instrukcijski rok za izdajo odločbe. Če pa bi se ugotovilo, kje se nahajata tožničini hčerki, je možno z izrednimi pravnimi sredstvi obnoviti postopek.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razlaga zaposlitve ali dela - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Dovoljenje za prebivanje v RS se tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS. Glede na to, da je tožnik 100 % lastnik podjetja in hkrati direktor tega podjetja, bi moral vedeti vsaj osnovne podatke o tem podjetju, vedel pa ni ne svojega lastniškega deleža, ne pri katerem sodišču je bilo registrirano in kdaj je bilo vpisano v register, kot tudi ne podatkov glede direktorja in prokurista. Ob vsem tem je toženka v zadostni meri obrazložila, zakaj obstajajo razlogi za domnevo, da tožnik ne namerava prebivati v RS v skladu z namenom, za katerega je zaprosil za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednja podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov. Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja - pogoji za pridobitev pomoči - razjasnitveni postopek
V konkretnem primeru je odločeno po principu dokaznega bremena. Javni razpis je izrecno določal, kdo je tisti, ki mora dokazati, da je oprema, za katero se prosi sofinanciranje, nova. Glede na to, da dokazila, ki jih je tožnik predložil vlogi, niso izkazovala zahtevanega standarda nove opreme, je bil po izdaji izpodbijane odločbe uveden razjasnitveni postopek, kjer je bila tožniku nudena dodatna možnost, da bi sporno dejstvo dokazal. Tožnik ni predložil izjave o zagotavljanju rezervnih delov ter izjave o skladnosti opreme, s pomočjo katere se ugotovi vse potrebne informacije o proizvajalcu, njegovem zastopniku, o proizvodu ter o drugih normativnih dokumentih, zato je bila njegova vloga zavrnjena.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/3. ZVOP-1 člen 9. ZAkr člen 3, 3/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Tožeča stranka je zahtevala razkritje podatkov, ki se nanašajo na reference – strokovne izkušnje ocenjevalcev, na osnovi katerih jim je bil podeljen status strokovnega ocenjevalca na področju hrupa.
V zadevi ni sporno, da organ, upoštevaje drugi odstavek 3. člena ZAkr, sredstva za plačilo opravljenih ocenitev pridobiva iz državnega proračuna, zaradi česar je delo navedenih posameznikov (čeprav nimajo statusa javnih uslužbencev, temveč so z organom sklenili pogodbo za izvajanje ocenjevanj) po vsebini povsem mogoče primerjati z delom v javnem sektorju (v okviru javnega zavoda). To pa kaže na to, da obdelava tovrstnih podatkov ni v nasprotju z določbami 9. člena ZVOP-1 in da v tem primeru tudi ni ovire za njihovo razkritje po določbah tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Kmetijska in gozdna zemljišča tožnika dajejo katastrski dohodek, ki je manjši od bruto minimalne plače, zaradi česar se pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vrednost tega tožnikovega premoženja upošteva.
ZIntPK člen 15, 15/1. Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije člen 54.
preprečevanje korupcije - postopek zaradi suma korupcije - vpogled v spis - pravica do vpogleda v spis
Pravica do vpogleda v spis je samostojna pravica, ki jo v zvezi s postopki, ki tečejo pred Komisijo za preprečevanje korupcije, samostojno ureja Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije v 54. členu.
Prijavitelj na javni razpis je moral že v vlogi navesti vsa za odločitev relevantna dejstva, dopolnjevanje pa je v skladu z 8. členom Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov mogoče le glede formalnih pomanjkljivosti.
ZUS-1 člen 30, 30/1, 31. ZPP člen 110, 110/2, 110/3.
tožba v upravnem sporu - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe - podaljšanje sodno določenega roka - opravičeni razlogi - zavrženje tožbe
Sodišče lahko na predlog prizadete osebe podaljša sodno določeni rok, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: da se podaljšanje roka predlaga pravočasno, to je pred iztekom roka, in da so za to podani opravičeni razlogi. Takšni razlogi v obravnavanem primeru niso (več) podani, zato je sodišče (ponovni) tožnikov predlog za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe zavrnilo. Tožbo, ki je tožnik niti v roku, kot mu je bil že tretjič podaljšan, ni dopolnil oziroma ni odpravil njenih bistvenih pomanjkljivosti, pa je zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.
Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka ni nosilec gospodinjstva, kot navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi, ampak je to v skladu z 80. členom ZPNačrt lastnik objekta. Enota, od katere se plačuje komunalni prispevek, torej ni gospodinjstvo, ampak objekt, ki se priključuje.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 28, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6.
mednarodna zaščita - preganjanje - očitno neutemeljena prošnja - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - vložitev prošnje zaradi odložitve oziroma preprečitve odstranitve iz države - subsidiarna zaščita
Prošnja za priznanje mednarodne zaščite se kot očitno neutemeljena zavrne, če je prosilec pri vložitvi prošnje navajal le dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ, pa tudi če je prošnjo vložil samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države.
Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa »Priložnost zame« točka 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javno povabilo - subvencioniranje zaposlitev - pogoji javnega povabila - upravičenci do subvencioniranja - nevladna organizacija
Pogoji, določeni v javnem povabilu, predstavljajo materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se tako lahko presoja le skladnost javnega povabila, njegove vsebine, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi njihova primernost ali ustreznost.
Ker pojma nevladne organizacije slovenski pravni predpisi ne urejajo, je vsebino tega pravnega pojma tožena stranka lahko določila v javnem pozivu.